Jutri bo na 12. redni seji Komisije za nadzor javnih financ obravnavano revizijsko poročilo Računskega sodišča o pravilnosti poslovanja Banke Slovenije (BS) v letih 2017 in 2018. Poročilo dokazuje, da je BS dve leti sistematično kršila zakonodajo, predpise in interne akte. Poleg tega pa je ponovno ovirala Računsko sodišče pri poskusih revizije sporne sanacije bank iz leta 2013, ki nas je stala 4,5 milijarde EUR. BS tako še naprej deluje kot država v državi. Pod krinko neodvisnosti vzdržuje nedotakljiv status, ki jo postavlja nad zakone in ščiti pred domačimi organi nadzora in pregona. Kljub temu, da je 99 odstotkov poročila že javno objavljenega, zatemnjeni deli, ki prekrivajo poslovne skrivnosti, pa predstavljajo le odstotek poročila, bo seja potekala za zaprtimi vrati. V Levici zato predlagamo, da se seja odpre za javnost.
Banka Slovenije že 7 let blokira revizijo sanacije bank iz leta 2013
Poročilo razkriva, da je BS zopet zavirala Računsko sodišče pri opravljanju njegovega dela. Na BS so zavlačevali z razkritjem dokumentacije v zvezi s sporno revizijo in sanacijo bank v letu 2013, ki že sedem let buri duhove javnosti in je zaradi sumov številnih kaznivih dejanj vodilnih na BS tudi pod drobnogledom kriminalistov. Na BS so se izgovarjali, da dokumentacije ne morejo posredovati brez soglasja Evropske komisije (EK), Evropske centralne banke (ECB) in zunanjih revizorjev bančne luknje v letu 2013. Kljub temu, da je BS oseba javnega prava v 100 odstotni lasti republike Slovenije, se obnaša kot država v državi, ki ne odgovarja lastnim državljanom ter domačim organom nadzora in pregona, temveč birokratom iz Bruslja in Frankfurta ter tujim zasebnim korporacijam. Tako po sedmih letih od sanacije bank, ki nas je stala 4,5 milijarde EUR, Računskemu sodišču še vedno ni bilo omogočena revizija.
Računsko sodišče ni edini domači organ, ki se srečuje s sistematičnim šikaniranjem BS, ki jo pri tem ščitita ECB in EK. Brez epiloga je tudi kriminalistična preiskava, saj EK na sodišču EU toži Slovenijo zato, ker je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) povsem skladno z odredbo sodišča leta 2016 opravil svoje delo in na BS zaradi sumov kaznivih dejanj pri sanaciji zasegel dokazno gradivo. BS in ECB sta se odzvali z vsaka svojo ustavno obtožbo, EK pa je na Vlado RS pritiskala z neformalnim lobiranjem. Po padcu obeh ustavnih obtožb je EK začela z grožnjami o visokih denarnih kaznih in tožbo na sodišču EU. Od 22. junija dalje tako sodišče EU obravnava tožbo EK proti Republiki Sloveniji zaradi kršenja »nedotakljivih arhivov ECB«. Od leta 2015, ko je informacijska pooblaščenka dejala, da si BS želi postati naddržavna institucija, z višjim statusom od policije in Sove, se torej ni veliko spremenilo. Dejstvo pa je, da vsak dodaten napor BS, da bi prikrila dokumente o sporni sanaciji, le še dodatno podžiga vedno bolj utemeljene sume NPU, da se za nedotakljivimi arhivi skrivajo kazniva dejanja takratnega vodstva BS.
Banka Slovenije tudi v letih 2017 in 2018 sistematično kršila zakonodajo
Zaradi šikaniranja BS, je Računsko sodišče lahko pravočasno opravilo le revizijo pravilnosti poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018, v zvezi s katerim je izreklo negativno mnenje. O obsegu vseh ugotovljenih nepravilnosti zadosti pove že dejstvo, da je izjava za javnost, v kateri Računsko sodišče zgolj povzema kršitve zakonodaje in drugih aktov s strani BS, dolga kar 12 strani. Na BS so zaposlovali ljudi, ki niso ustrezali razpisnim pogojem, pri izplačilih odpravnin so proračun oškodovali za pol milijona EUR, pri dodatnih izplačilih zaposlenim pa še za dodaten milijon in pol. Poleg tega pa je računsko sodišče ugotovilo številne kršitve Zakona o javnem naročanju pri nabavah v skupni vrednosti 2,7 milijona EUR. Obseg ugotovljenih kršitev priča o tem, da ne gre za slučajne spodrsljaje, temveč za sistematično kršenje zakonov in predpisov, ki si jih lahko privošči le institucija, ki se postavlja nad zakon.
Zahtevamo javno obravnavo revizijskega poročila Računskega sodišča
BS med vsemi institucijami v državi upravlja z daleč največ javnega denarja: konec leta 2019 je bilančna vsota BS znašala 18,8 milijarde EUR. Že zato seje delovnih teles, ki obravnavajo poročila o njenem poslovanju, ne bi smele biti zaprte za javnost. Še posebej pa to velja za poročila Računskega sodišča, ki je po Ustavi RS najvišji organ nadzora državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Sloveniji. V Levici zato predsednika KNJF pozivamo, da sejo odpre za javnost in omogoči javno obravnavo Revizijskega poročila z zakritimi tajnimi podatki.
ECB in Banka Slovenije naj poskrbita za zaposlene, ne za dobičke bank
Evropski sistem centralnih bank (ESCB), katerega del je tudi BS, je center moči z izjemnimi pooblastili. Ta center moči je vedno bolj neodvisen, kar v praksi pomeni, da je vedno bolj odtujen od državljanov in gospodarstva, zato pa toliko bližje interesom bank oziroma finančnega kapitala. Tega v resnici nihče ne skriva. Statut ECB je popolnoma jasen. Naloga ECB oziroma BS je zagotavljanje cenovne stabilnosti, torej ohranjanje vrednosti finančnih investicij, pa četudi na škodo razvoja in zaposlenosti.
Trenutna kriza, ki za sabo pušča množice brezposelnih, bolj kot kdajkoli prej zahteva reformo centralnega bančništva. V Levici se zato zavzemamo, da primarni statutarni cilj ECB postane polna zaposlenost. Pri tem ne gre za nikakršno utopijo, temveč za ureditev, ki je že v veljavi v ZDA. V statutu ameriške centralne banke (FED) je na prvem mestu zaposlenost, torej kreditiranje gospodarstva in investicij, šele na drugem mestu stabilnost cen.
Za demokratičen nadzor Banke Slovenije
BS ni neodvisna zgolj pri izvajanju monetarne politike, temveč sama kroji tudi lastno plačno politiko. Plačne omejitve, ki veljajo za vse javne uslužbence, za BS ne veljajo, pa čeprav je BS oseba javnega prava v 100% državni lasti. Leta 2019 je tako guverner BS Boštjan Vasle prejemal več kot 14.000 EUR mesečne bruto plače, viceguverner Primož Dolenc, ki je bil guverner BS v drugi polovici leta 2018 – torej v času ugotovljenega sistematičnega kršenja zakonodaje – pa več kot 12.000 EUR. Plača predsednika države je med tem znašala manj kot 6.000 EUR bruto. Tudi v tem primeru se vodstvo BS postavlja nad domačo zakonodajo. A med tem ko guvernerji BS sistematično kršijo zakonodajo, onemogočajo delo domačih organov pregona in nadzora in se za vse to nagrajujejo z astronomskimi plačami in dodatki, državni zbor to le nemo opazuje. Državni zbor lahko po veljavni zakonodaji guvernerja odpokliče le v izrednih primerih resnih kršitev, sicer pa nad delovanjem BS nima nikakršnega nadzora. V Levici si bomo zato še naprej zavzemali, da se BS podredi domači zakonodaji in demokratičnemu nadzoru državnega zbora. BS mora odgovarjati lastnim državljanom, ne pa zasebnim korporacijam in neizvoljenim birokratom iz Bruslja in Frankfurta.
