Banka Slovenije ima podoben status kot Rimskokatoliška cerkev. V resnici ne odgovarja organom države, ampak svetemu sedežu v Frankfurtu, ki smo mu leta 2013 državljani Evrope zgradili novo stavbo za 1,2 milijardi evrov.
V Sloveniji imamo za nadzor nad inštitucijami kakršna naj bi bila tudi Banka Slovenije, vrhovni revizijski organ, to je Računsko sodišče. Ta ima po zakonu pravico revidirati delovanje vseh oseb javnega prava in gospodarskih družb v večinski državni lasti. Banka Slovenije je oseba javnega prava in je v 100% državni lasti. Ko je leta 2012 Računsko sodišče hotelo pridobiti eno samo pojasnilo od Banke Slovenije, je vodstvo Banke Slovenije arogantno razložilo, da v zakonu ni predvideno posredovanje informacij Računskemu sodišču. Očitno smo prišli v stanje, kjer si lahko Banka Slovenije sama kroji svoje zakone.
V poročilu Državnemu zboru na primer vehementno pravijo, Zakon o Računskem sodišču ne predvideva nadziranja Banke Slovenije. To piše na strani 93. To seveda ni res. Zakon o Računskem sodišču predvideva nadzor vseh oseb javnega prava in nikjer ne določa nobenih izjem za Banko Slovenije. Celo guverner Evropske centralne banke Mario Draghi je v mnenju z dne, 2. marca zapisal: “Načeloma bi bilo mogoče, da se državni revizijski službi ali podobnemu organu podelijo pristojnosti glede dejavnosti Nacionalne centralne banke. In Banka Slovenije tudi to seveda na nek način odreka. De facto je edini organ, ki formalno še lahko izvaja nadzor nad Banko Slovenije pa mu Banka Slovenije tega ne oporeka. Državni zbor. Državni zbor bi lahko celo razrešil guvernerja ali viceguvernerja, če bi bila ugotovljena hujša kršitev, ampak pazite, predpis o tem kako bi potekala taka razrešitev spet izba Banka Slovenije sama. Torej je zopet v položaju kjer si lahko sama postavlja svoja pravila.
Danes DZ razpravlja o ukrepih Banke Slovenije in Ministrstva za finance iz leta 2013, težkih 5 milijard evrov javnih sredstev. V Združeni levici od Banke Slovenije pričakujemo, da nam predloži podatke na podlagi katerih bomo lahko presojali ustreznost njenih odločitev. Od Vlade pričakujemo, da bo omogočila preiskavo izvedbe teh ukrepov. ne pristajamo na to, da nam Vlada Slovenije in Banka Slovenije, kar že ves čas počneta, kar sami podajata oceno svojega dela, po načelu “kadija sudi, kadija tuži”.
Ne bomo se zadovoljili z argumenti, da je nekaj res, ker pač tako pravijo, namesto da bi nam omogočili, da sami ali preko pooblaščenih strokovnjakov preverimo, kaj je v resnici res. In ne pristajamo na izgovor, da je nekaj potrdila Evropska centralna banka, ker mi tu odgovarjamo slovenskim državljanom, ne pa gospodom v Bruslju in Frankfurtu. To so naša osnovna in minimalna pričakovanja od Banke Slovenije, ki je do zdaj že velikokrat pojasnjevala stvari, ne da bi kaj pojasnila.
V pojasnitvah ostajajo luknje, pomanjkanje podatkov, ki jih je Banka Slovenije imela, pa jih noče razkriti, da bi lahko preveril še Državni zbor ali kateri drugi pooblaščeni strokovnjaki. In na to enostavno ne moremo več pristajati. Evropski bančni sistem ne more delovati kot Rimskokatoliška cerkev. Narodne banke so resda podrejene Evropski centralni banki, a če državljani posamezne države članice zahtevajo odgovornost od narodne banke, morajo to pravico tudi dobiti.
Zdaj pa smo v stanju, kot smo videli v preteklih tednih, ko se v tako pravico, ki jo kot državljanke in državljani imamo, vmešata očitno sveta sedeža v Bruslju in Frankfurtu. Takoj, ko je, recimo, Državni zbor napovedal, da si ne bo več zatiskal oči pred sumi nepravilnosti, je guverner Evropske centralne banke Draghi poslal predsedniku Evropske komisije Junckerju pismo, da naj zaščiti neodvisnost Banke Slovenije in njenega guvernerja.
Prejšnji četrtek je premier Cerar prejel pismo podpredsednika Evropske komisije Dombrovskisa, ki pravi, da je treba ohraniti popolno neodvisnost Banke Slovenije. Pred tremi dnevi je komisar za finance Moscovici našemu ministru za finance Dušanu Mramorju zabičal, da je treba storiti vse za ubranitev neodvisnosti centralne banke, sicer bo to negativno vplivalo na položaj Slovenije.
Kaj je nauk te zgodbe? Finančni kapital očitno ne trpi niti najmanjšega demokratičnega nadzora.
Popolna neodvisnost Banke Slovenije in Evropske centralne banke po eni strani pomeni popolno neodvisnost od dosega državljanov in nacionalnih parlamentov in kakršnihkoli drugih oblik demokratičnega odločanja, po drugi pa zagotavlja popolno zlizanost s finančnim kapitalom. Na to enostavno ne moremo več pristajati. Banka Slovenije ne more in ne sme postati neka eksteritorialna enota, ki hkrati obvladuje celoten slovenski bančni sistem.
PS Združena levica, 11. izredna seja Državnega zbora o vlogi Banke Slovenije pri dokapitalizaciji bank in izbrisu lastnikov podrejenih obveznic
Ljubljana, 13.03.2015
