Foto: Matija Sušnik, DZ
Odbor za kulturo je danes soglasno podprl spremembe zakona o javni rabi slovenščine
Uporabniški vmesniki osebnih avtomobilov, bele tehnike, zabavne elektronike in navsezadnje iphone kot eden najpopularnejših telefonov med slovenskimi uporabniki – številne sodobne digitalne naprave in operacijski sistemi še vedno nimajo ustreznih prevodov v slovenski jezik.
To je problematično za mlajše, ki se veliko zadržujejo v tem okolju, vendar še razvijajo pismenost in jezikovne kompetence. Prepreke pa predstavlja tudi za starejše, ki jih lahko odsotnost slovenščine še dodatno izključi iz digitalnega okolja.
Razlog je v zastarelem zakonu o javni rabi slovenščine, ki je nastal več kot 20 let nazaj – ko se je komajda pojavil Facebook, telefoni so bili na tipke, filme pa smo gledali prek DVD-jev.
Zato zakon v teh dneh posodabljamo in obvezujemo ponudnike, da svoje izdelke prevedejo, če jih hočejo tržiti v Sloveniji.
V ponos mi je, da so poslanke in poslanci v prvi obravnavi na 16. redni seji Državnega zbora soglasno podprli naš predlog zakona. Razprava na seji je pokazala, da smo lahko enotni, kadar gre za resnično pomembna vprašanja razvoja naše družbe, kot velja tudi za slovenski jezik.
Izjemno pomembno je, da slovenščina obstane kot živ jezik, ki se bo še naprej razvijal skupaj z vedno hitrejšim razvojem sodobnih tehnologij. Zato je čas, da tudi sodobne naprave spregovorijo slovensko.
Slovenščina je uradni jezik Evropske unije. Prizadevanje za enakovredno zastopanost slovenščine v digitalnem okolju bo zahtevalo še veliko sodelovanja in politične volje. Prenovljeni zakon o javni rabi slovenščine pa je jasno sporočilo, da smo na takšno nalogo pripravljeni.
– ministrica dr. Asta Vrečko
