Ministrica dr. Asta Vrečko: »Vpis čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine je izjemno pomemben tako za Slovenijo kot tudi za svet. Čebelam in čebelarstvu je treba v času podnebnih sprememb posvečati posebno pozornost, prav posebej pa negovati čebelarstvo, način življenja v sožitju z naravo.
Čebelarji so se zgodaj zavedali pomena čebelarske tradicije, poznali so bogastvo in raznolikost slovenskega čebelarstva. Pobude za Čebelarski muzej segajo že v leto 1926, odprt pa je bil v Radovljici leta 1959, kjer je še danes. Danes se Sloveniji s čebelarstvom ukvarja okoli 11.000 ljudi. Na pobudo Slovenije obeležujemo 20. maja tudi svetovni dan čebel.
S čebelarstvom sta tesno povezana tudi kultura in umetnost, saj povezuje mnoge vidike in področja kulture – od dediščine povezane z znanjem, praksami in veščinami, kot ljudsko arhitekturo in krajino, navdihuje vse zvrsti umetnosti in kulture, od tradicionalne do sodobnih umetniških praks. Sega od literature, slikarstva, ilustracije, glasbe, ljudske umetnosti vse do arhitekture in oblikovanja.
Čebelarstvo temelji na spoštovanju narave in sočloveka, odpira možnosti povezovanja urbanega in podeželskega okolja ter pomeni za mnoge, kot se glasi naslov nominacije, način življenja. Pomaga pri ohranjanju narave, boju proti podnebni krizi, saj upošteva načela kot so lokalno, kakovostno in trajnostno, kar bi morala biti načela delovanja vseh nas. Danes pa pomemben segment čebelarstva predstavljajo tudi urbani čebelnjaki.
Pomembnosti čebelarstva in čebel ter njihovega prispevka k ohranjanju narave in planeta se zavedamo tudi na področju kulture. Nenazadnje je urbani čebeljanjak tudi na naši osrednji kulturni ustanovi – Cankarjevem domu.
V veliko zadovoljstvo mi je, da sem imela priložnost biti v družbi številni čebelarjev in čebelark, ki sem jim zahvalila za predano delo ter predsedniku Čebelarske zveze Slovenije Boštjanu Noču izročila originalno listino o vpisu na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.«
