Na današnji dan praznuje 32. rojstni dan Aleksandra Asanovna Elbakjan, kazahstanska inženirka računalništva, ki je postala borka za akademsko svobodo in prost pretok informacij po spletu.
Elbakjan je leta 2011 zagnala spletno stranjo Sci-Hub, ki omogoča neoviran dostop do akademskih člankov vseh največjih svetovnih akademskih založnikov: Elsevier, Sage, Taylor & Francis itd.
Ti velikanski založniki nadzorujejo na stotine znanstvenoraziskovalnih revij vseh akademskih disciplin, za dostop do katerih zaračunavajo oderuške vsote. Teh si marsikatera univerza ali inštitut ne more privoščiti, še posebej v zadnjem desetletju, ki so ga povsod po svetu zaznamovali neoliberalni varčevalni ukrepi ter stagnacija financiranja visokega šolstva in raziskovanja. Otežen dostop ima tudi razredno in svetovnosistemsko dimenzijo: revni študenti so v neenakem položaju v primerjavi s tistimi iz premožnejših družin – in enako velja za institucije iz tretjega sveta v primerjavi s tistimi iz gospodarsko in znanstveno najrazvitejših držav.
Na drugi strani so stroški izdajateljev znanstvenih revij zanemarljivi, saj članke raziskovalci in predavatelji pišejo in recenzirajo zastonj ali pa morajo celo plačevati za lastne objave. K temu jih silijo sistemi točkovanj znanstvenoraziskovalnega dela, ki terjajo znanstvene objave in so v pogojih ostre medsebojne konkurence za redka delovna mesta osnova za kakršnokoli napredovanje.
Navsezadnje je treba vzeti v ozir še samo raziskovalno in akademsko delo, ki je podlaga za pisanje člankov. To je v največji meri financirano iz javnih sredstev – kar pomeni, da ga pravzaprav omogočamo natanko isti ljudje, ki nam je (brez visokega plačila) onemogočen dostop do sadov tega dela.
Gre za neverjetno obsežno industrijo parazitiranja zasebnih dobičkov na javnem interesu. Dalo bi se trditi, da je obseg monopolizacije in koncentracije dobičkov na področju akademskega založništva še hujši kot v svetu zabavne industrije – pri filmih, glasbi in računalniških igrah.
Sci-Hub zato dnevno v povprečju ustreže okoli 400 tisoč iskalnim poizvedbam študentov, predavateljev in raziskovalcev. Zaradi piratstva je bila spletna stran že večkrat sodno odstranjena, tako kot je bila kazensko preganjana tudi Elbakjan, ki se skriva zaradi nevarnosti izročitve ZDA zaradi 15 milijonov dolarjev težke odškodninske tožbe, ki jo je sprožila založniška hiša Elsevier.
Informacija je edina dobrina, ki je dostopna v neomejenih količinah in ki jo je moč predajati naprej, ne da bi je posedovali kaj manj. Internet bi lahko bil prostor, kjer bi oblikovali prve zametke nove paradigme organiziranja družbe, v okviru katere najvišjega mesta ne bi zasedala privatna lastnina in kovanje dobičkov, temveč svobodno uresničevanje posameznikovih potencialov in neoviran družbeni napredek.
Zato je delo požrtvovalnih posameznikov, kot je Aleksandra Asanovna Elbakjan, tako pomembno. Ne gre samo za to, da je marsikateremu študentu omogočila študij – ampak nas spodbuja k temu, da ponovno razmislimo o razmerju med intelektualno lastnino in informacijskim bogastvom družbe. In da uvidimo, da je svet onkraj kapitalističnih produkcijskih odnosov možen in neprimerno boljši od tistega, ki v akademskem svetu in na internetu vidi zgolj še eno priložnost za monopolne dobičke.
