Namesto ščitenja javnega interesa država popušča interesom zasebnih lastnikov, ki na nepremičnino namesto kot na neprecenljivo dediščino državnega pomena pogosto gledajo zgolj kot na naložbo. V Levici smo zato zahtevali sklic skupne nujne seje odbora za kulturo in infrastrukturo, na kateri so bili potrjeni naši ukrepi za varovanje nepremične kulturne dediščine
Primerov mačehovskega odnosa pristojnih organov do kulturne dediščine je ogromno. Če omenimo le nekatere najbolj aktualne oz. odmevne: Rakušev mlin v Celju, Plečnikov stadion, Kolizej, Oglasni panoji v Stari Ljubljani, Vila Rafut v okolici Nove Gorice. Primeri se v podrobnostih sicer razlikujejo, vsem pa je skupna enaka logika: podrediti javni interes zasebnemu profitu. Pri tem sta doslej bolj ali manj aktivno sodelovala tako Ministrstvo za kulturo kot vrh Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zadnja “žrtev” je (bila) edina ohranjena samostojna renesančna hiša v slovenski Istri, ki je klonila pod težo privatnega interesa vlagateljev in brezbrižnostjo države.
Dr. Matej T. Vatovec: ”Krovni Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) je bil na novo napisan v času prve Janševe vlade. Vrata je odprl večjemu vplivu gradbenih lobijev in nepremičninskih špekulantov. Kazni za kršitelje so smešno nizke, zato se investitorjem pogosto (naj)bolj splača, da stavbe pustijo propasti.”
V Levici smo zato sklicali današnjo skupno nujno sejo Odbora za kulturo ter Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, na kateri smo zahtevali, da se uničevanje neprecenljive kulturne dediščine takoj ustavi. Predlagali smo tudi konkretne rešitve, ki bodo na tem področju zaščitile javni interes ter onemogočile sistemske nepravilnosti, do kakršnih prihaja trenutno:
- Obvezno predhodno posvetovanje s konservatorsko strokovno javnostjo pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja za odstranitev dediščine.
- Spremembe Gradbenega zakona, ki vpeljejo obvezujoče soglasje strokovnih služb s kulturnovarstvenega področja.
- Vzpostavitev javnega sklada RS za sofinanciranje obnov objektov iz registra nepremične kulturne dediščine.
- Okrepitev delovanja Inšpektorata RS za kulturo in medije ter zaostritev kazni na področju varstva kulturne dediščine.
- Vpeljavo strožjih kazni za kršitelje na področju varstva kulturne dediščine.
- Zapis koncepta preventivnega konservatorstva v Strategijo kulturne dediščine 2018–2026 in posledična konceptualna prenova ZVKD-1.
Na seji so se predstavniki Ministrstva za kulturo izgovarjali na to, da država področju namenja premalo denarja, kot da ne bi bili predstavniki te iste države! Istočasno pa so predstavniki obeh pristojnih ministrstev situacijo predstavljali tako, kot da so vse stvari zgledno urejene. Za razliko od njih je bila stroka zelo jasna: predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine in ostalih strokovnih združenj so sklepe Levice soglasno podprli. Odbor za kulturo je na koncu potrdil sklepe 1 do 4, zavrnil pa sklepa 5 in 6. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, pa je poleg 5. in 6. zavrnil še sklep 2.
Matej T. Vatovec: “Če je vse zgledno urejeno, če ni nobenih večjih težav, zakaj iz leta v leto spremljamo zgodbe zaščitenih stavb, ki po dolgih letih od nakupa enostavno propadejo. Potem pa lastniki hitro pospravijo ruševine in na parceli postavijo novogradnjo.”
