Danes mineva 26 let od sramotnega množičnega izbrisa prebivalcev Slovenije iz registra stalnih prebivalcev, ki ga je pod vodstvom notranjega ministra Igorja Bavčarja izvedla takratna osamosvojiteljska vlada Lojzeta Peterleta. Z birokratskim manevrom je vlada mnogim pripadnikom bivših jugoslovanskih republik, ki so živeli v Sloveniji, preprečila nadaljnje bivanje pri nas. Čez noč je bilo iz registra izbrisanih 25.671 prebivalcev Slovenije.
Začela se je večletna agonija in borba izbrisanih, ki je sodni epilog doživela na Evropskem sodišču za človekove pravice. To je Sloveniji za sramotno dejanje naložilo visoke odškodnine, ki pa niso odtehtale moralne škode, ki je bila povzročena ljudem. Zapoznelo plačilo zanjo je bilo zgolj drobna uteha po dolgih letih boja z birokratskimi in sodnimi mlini.
Izbrisani se v ničemer niso razlikovali od drugih prebivalcev Slovenije. Kljub temu so bili nezakonito kaznovani in čez noč postali drugorazredni “državljani”. Žalostne zgodbe, ki so jih doživljali po izbrisu, so poznali zgolj aktivisti in drugi angažirani posamezniki. Še danes slovenske politične stranke, ki so vsa leta molče in neprizadeto spremljale agonijo izbrisanih, ne dojamejo pravih dimenzij škode, ki jo je država povzročila.
Izgovori za izbris so bili velikokrat tragikomični. Še več. Nekatere politične stranke se z dejanjem celo hvalijo in izbrisane razglašajo za izdajalce in petokolonaše. Slovenski politični prostor za protipravno in nehumano dejanje še zmeraj ni prevzel odgovornosti. Krojijo ga iste politične stranke oziroma njihove naslednice, ki so soustvarjale nestrpno politično klimo, v kateri je potekal izbris.
Še danes, 26 let po enem izmed “izvirnih grehov” slovenske osamosvojitve, isti akterji nadaljujejo s ksenofobnim diskurzom, uperjenim proti migrantom, istospolno usmerjenim in vsem drugim skupinam, ki v očeh desne politike ne veljajo za “prave” Slovence, patriote. V Levici se bomo še naprej borili, da dobijo izbrisani zadoščenje za krivico, ki jim je bila storjena. Hkrati pozivamo javnost, da dosledno obsoja nacionalistične izpade posameznikov in skupin, ki zopet v vse večji meri postajajo del slovenskega družbenega vsakdana.
Zgodba izbrisanih nam je v poduk, kam lahko pripeljeta razpihovanje nacionalnega sovraštva in sovražni govor: v sistemski pogrom nad to ali ono skupino državljanov, ki jo politična oblast iz takšnih ali drugačnih razlogov označi za nezaželeno. Nekoč so bili to izbrisani. Jutri je lahko to kdo drug.
