V Levici smo zaradi nezakonitega izkoriščanja delavcev v trafikah sklicali nujno sejo Odbora za delo. Delavci, ki trenutno opravljajo delo prodajalca v trafiki na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju, t.i. franšizne pogodbe, bi morali biti direktno zaposleni. Zahtevamo, da Inšpektorata RS za delo nemudoma opravi celovit izredni nadzor, v katerem naj ugotovi elemente delovnega razmerja in odredi zaposlitev delavcev. Od ministrstva za delo pa, da pripravi izhodišča za spremembo franšizne zakonodaje, ki bi izkoreninila anomalije, ter splošno strategijo boja proti prisilnim samozaposlitvam in prikritim delovnim razmerjem.
Brutalno izkoriščanje prodajalcev v trafikah
Delovne razmere prodajalcev v trafikah so nevzdržne. Za plačilo, ki pogosto ne dosega niti neto zneska minimalne plače, prodajalci delajo šest dni v tednu po 12 ur na dan. Do bolniške niso upravičeni, zato delajo tudi, ko so bolni. Prav tako niso upravičeni do dopusta, regresa, povračila stroškov prevoza in prehrane in ostalih pravic, ki pripadajo osebam v delovnem razmerju, vključno s pravico do dnevnega in tedenskega počitka. Tem delavcem, skratka, ne pripada prav nobena pravica iz delovnega razmerja.
Miha Kordiš: “Izigravanje delovnopravne zakonodaje prek navideznih franšiznih pogodb se mora končati. Namen delovnopravne zakonodaje je, da varuje delavce. In vzvodi za zaščito obstajajo. Predlagamo, da Inšpektorat RS nemudoma ukrepa in izvede obsežni nadzor v trafikarskih podjetjih Tobačna 3DVA in Delo prodaja ter na podlagi ugotavljanja prisotnosti elementov delovnega razmerja tudi odredi, da se prodajalce zaposli.”
Franšizne pogodbe prikrivajo delovna razmerja
V primeru franšiznih pogodb prodajalcev v trafikah gre za očitno izigravanja delovnopravne zakonodaje, saj podjetje prodajalce, ki so formalno samostojni podjetniki, v celoti vključuje v lastni delovni proces tako, da jim enostransko določa delovni čas, odstop od katerega predstavlja kršitev pogodbe in je osnova za pogodbene kazni. Podjetje prav tako določa nabor artiklov za prodajo. Delavci svoje delo opravljajo v prostorih in z opremo delodajalca, pod točno določenimi navodili in nepretrgoma ter za plačilo. Zato nikakor ne gre za razmerje med dvema enakopravnima »poslovnima partnerjema«, temveč za delovno razmerje, kjer nadrejeni narekuje vse vidike delovnega procesa.
Miha Kordiš: “Obstoj franšizne pogodbe ne spremeni dejstva, da so v praksi izpolnjeni vsi elementi, ki določajo delovno razmerje. Po slovenski zakonodaji bi morali biti ti delavci že zaposleni v podjetjih, s katerimi imajo trenutno sklenjene franšizne pogodbe o poslovnem sodelovanju, in pripadati bi jim morale vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z minimalno plačo.”
Inšpektorat RS za delo je ponovno popolnoma zatajil
Prakse brutalnega izkoriščanja delavcev in oblike prikritih delovnih razmerji, ki se jih poslužujeta Delo Prodaja ali podjetja Tobačna 3DVA, so nesprejemljive in nevzdržne. A kljub temu, da gre za kršenje delavskih pravic in izigravanja delovnopravne zakonodaje, inšpektorat RS za delo ne ukrepa. Odzval se je le z izjavo, da je postopek presoje, ali gre za delovno razmerje, izjemno zahteven in dolgotrajen ter da v preteklem nadzoru niso zaznali elementov delovnega razmerja. S tem je edini organ v državi, ki naj bi neposredno ščiti pravice delavcev tako, da nadzoruje izvajanje zakonskih določil v praksi, popolnoma zatajil.
Miha Kordiš: “Inšpektorat za delo se svoji odgovornosti in osnovni zakonski nalogi ponovno izmika. Pravi celo, da nadzor ne more biti glavno sredstvo za boj proti izigravanju delovno-pravne zakonodaje in delavcem predlaga, naj pravico iščejo na sodiščih. Očitno si je direktorica direktorata Nataša Trček do konca mandata dala nalogo povečati dosje razlogov, zaradi katerih bi jo morali razrešiti s funkcije.“
Ministrstvo ni opravilo svojega dela
Tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti svoje naloge v boju zoper prekarizacijo in segmentacijo trga dela ni opravilo. To, kar se dogaja v primeru trafik, ni nikakršna izjema, temveč del splošnega trenda. Zato bomo na nujni seji zahtevali tudi, da: 1) ministrstvo v roku dveh mesecev pripravi poročilo o obsegu poslovanja preko franšiznih pogodb; 2) pripravi izhodišča za spremembo zakonodaje za zaščito delavcev in preprečevanje zlorab franšiznega pogodbenega sodelovanja. Nazadnje zahtevamo tudi, naj 3) ministrstvo pripravi strategijo boja proti prisilnim samozaposlitvam in prikritim delovnim razmerjem in jo v roku treh mesecev predstavi državnemu zboru.
