Pri prenovi Zakona o Prešernovi nagradi, najvišji umetniški nagrad pri nas, smo v Levici predlagali, naj se pri nagrajevanju uveljavi enakovredna obravnava spolov. S tem želimo opozoriti na podrejen položaj žensk na področju kulturne produkcije.
Prešernove nagrade so jasna ilustracija tega stanja: statistika namreč ne odslikuje razlike v kakovosti ali količini kulturne produkcije, ampak patriarhalne družbene vzorce. Od leta 1947, ko je bila prvič podeljena Prešernova nagrada, je bilo vsega skupaj 354 prejemnikov, od tega nagrajenk le 32. To pomeni 9 odstotkov. Med letoma 2007 in 2017 v kar sedmih letih ni bilo ženske nagrajenke, čeprav se praviloma podeljuje dve nagradi. Pri nagradah Prešernovega sklada je stanje le malenkost boljše.
Violeta Tomič: »Enakovredna obravnava spolov pri podeljevanju nagrad bi bil pomemben signal za celotno kulturno polje, da si vsi spoli – tudi tisti, ki ne pristajajo na binarno delitev – zaslužijo enakovredno obravnavo.«
