DOKTORSKI ŠTUDIJ NAJ BO ŽE NASLEDNJE LETO BREZPLAČEN  

Doktorski programi so po tri letnem vakuumu spet (so)financirani. Vendar je sistem sofinanciranja slabo premišljen, saj kot glavni kriterij za nadaljevanje študija postavlja finančne zmožnosti in ne znanja. Zato v Združeni levici predlagamo nujne izboljšave, ki bi odpravile nesmiselnosti trenutne ureditve in že v naslednjem študijskem letu zagotovile brezplačen doktorski študij.

Predlagamo naj s študijskim letom 2017/2018 javnim univerzam zagotovi proračunska sredstva za študij na tretji stopnji v celotnem obsegu in s tem zagotovi za študente brezplačen doktorski študij enako dostopen za vse, kot to omogoča novembra 2016 sprejeta novela Zakona o visokem šolstvu. Poleg tega na Vlado RS, še posebej pa na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,  naslavljamo štiri zahteve, uresničitev katerih bi pomenila velik korak za razvoj doktorskega študija v Sloveniji:

  1. Študentje, ki se bodo izpisali iz študijskega programa, ker sofinanciranja niso pridobili, s tem ne smejo imeti dodatnih stroškov, fakultete pa jih ne smejo terjati za šolnine;
  2. Poleg kritja šolnine naj sofinanciranje omogoči denarno spodbudo, ki bo pomagala pri pokrivanju osnovnih življenjskih stroškov;
  3. Znova naj uvede normirane šolnine, saj se bo s tem zajezil strm trend dviganja šolnin na doktorski ravni;
  4. Ministrstvo naj v skladu z novim zakonom zagotovi v celoti brezplačen doktorski študij na javnih univerzah že z letom 2017/2018.

Obravnava Priporočila danes poteka na Odboru Državnega zbora za izobraževanje. Poslanci imajo možnost, da se zavzamejo za dobrobit študentov in za kakovosten ter pravično dostopen doktorski študij: na tretji stopnji naj študirajo najbolj sposobni, ne najbolj bogati.

Lahko nas veseli, da je tudi Študentska organizacija Slovenije zavzela zelo podobna stališča in zahteve, kot jih podajamo v Združeni levici, in se tako v tem primeru postavila za interese študentov in visokega šolstva nasploh.

Miha Kordiš: “Cilj našega priporočila je, da naj pri doktorskem študiju veljajo samo kriteriji kakovosti in znanja, ne pa finančnega izhodišča študenta. Zato zahtevamo, da sofinanciranje postane bolj prijazno do študentov, da se omeji rast šolnin s ponovno uvedbo normiranih šolnin in da se prav tako povrne dodatne denarne štipendije oziroma spodbude.”

Deli.