Družinska zakonodaja potrebuje prenovo, a Družinski zakonik ne odpravlja vseh trenutnih problemov, ampak celo uveljavlja nove socialne nepravičnosti. Vladni predlog je diskriminatoren do LGBT oseb, saj jim onemogoča sklenitev zakonske zveze. Upokojencem omejuje dostop do varstvenega dodatka in socialne varnosti ter jih spravlja v odvisnost od otrok. Ter nenazadnje na predvečer 8. marca uvaja institut predporočne pogodbe, ki bo ženske potiskal v podrejeni položaj.
Družinski zakonik je osnovan na diskriminaciji LGBT oseb
Družinski zakonik ohranja diskriminacijo LGBT oseb, saj se je odpovedal popolni izenačitvi pravic istospolnih parov s pravicami raznospolnih parov. Že zgolj dejstvo, da pravice istospolnih parov ureja poseben zakon, kaže na drugačno, neenako obravnavo. V posebni zakonodaji se praviloma ureja pravice tistih manjšin, katerim pripada več pravic, ne manj.
V Združeni levici smo predlagali amandma za popolno izenačitev pravic vseh parov, ne glede na njihovo spolno usmerjenost. Predlagamo spremembo 3. člena, kjer določamo, da je zakonska zveza z zakonom urejena življenjska skupnost dveh oseb. S to spremembo poskušamo doseči to, kar smo v Državnem zboru dosegli že leta 2015: popolno izenačitev pravic istospolno usmerjenih s drugimi državljani Republike Slovenije. Enakopravnost je lahko le popolna. Delna enakopravnost ni enakopravnost.
Pred 8. marcem nov udarec za pravice žensk
Vlada kot eno pomembnejših novosti predloga Družinskega zakonika navaja ureditev pogodbenega premoženjskega režima med zakoncema oz. uvedbo t.i. predporočne pogodbe. Z novo ureditvijo se bosta zakonca lahko dogovorila za izjemo pri urejanju njunega premoženja, ki je nastalo pred in ki bo nastalo po sklenitvi zakonske zveze. Taka predporočna pogodbe pa ne vsebuje prav nobenih varovalk in minimalnih deležev.
Vlada s tem predlogom v jedro zakonske zveze uvaja neizprosno ekonomsko logiko, vključno z ekonomsko neenakostjo, ki je v družbi prisotna. Z njo ne povečuje zgolj neenakost med zakoncema in enega od zakoncev, temveč praviloma postavlja ženske v neprimerno slabši položaj.
Po predlagani ureditvi je možno, da zakonec po 30 letih skupnega življenja po razvezi, ne glede na neposredni ali posredni doprinos k premoženju družine, ostane v celoti brez premoženja in sredstev za preživetje. Tak režim podrejene zakonce sili, da iz gole življenjske nuje ostajajo v razmerjih, čeprav si tega ne želijo. Zato v Združeni levici predlagamo, da se institut predporočne pogodbe v celoti črta iz predloga.
Nadaljevanje slabšanja socialnega položaja upokojencev in njihovih družin
Znano je, da trenutni zakon revne starejše osebe spravlja v odvisnost od svojih otrok. Starejši so namreč do varstvenega dodatka upravičeni zgolj, če njihovi otroci niso zmožni finančno poskrbeti zanje. Družinski zakonik to stanje ohranja. V Združeni levici predlagamo, da se iz njega umakne, za socialno varnost ostarelih pa naj poskrbi družba, ki ji prav zato plačujemo davke in prispevke.
Obstoječa zakonodaja se trenutno po navodilih ministrstva uporablja kot razlog zavrnitve nekaterih prosilcev za varstveni dodatek ali socialno pomoč, če imajo ti polnoletne otroke. Problem ni samo v tem, da se je začela ta klavzula uporabljati, problem je, da so ljudje neenako obravnavani. Na CSD Ljubljana Bežigrad so možnost preživljanja strogo preverjali, na CSD Ljubljana Center pa naj ne bi nikogar zavrnili iz tega razloga. Enoznačnih kriterijev, kdaj je sposoben preživljati staršev ni, zato obstaja možnost krivične obravnave.
Predlog Združene levice starejšim prebivalcem zagotavlja finančno samostojnost, njihove odrasle otroke pa razbremenjuje finančne skrbi za starše. Nekdo, ki se je rodil revnim staršem, je bil praviloma prikrajšan že v otroštvu. Če bo moral del dohodka nameniti preživljanju staršev, bo prikrajšan tudi v odrasli dobi. Najhuje pa je to, da bodo prikrajšani tudi njegovi otroci. – Socialno državo imamo ravno zato, da se revščina in prikrajšanost ne bi dedovali. Preprečiti želimo, da bi se revščina in neenakost institucionalizirano prenašala na naslednje generacije.
