Spoštovani gospod Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
V Dnevniku RTV Slovenija ste širili napačno informacijo, da bodo samozaposleni v kulturi oproščeni plačevanja za dolgotrajno oskrbo. Naše umetnice in umetnike ste označili za priviligirance. Na to se enostavno moram odzvati.
Prvič. Ministrstvo za kulturo je večkrat javno pojasnilo, da država samozaposlenim v kulturi ne bo plačevala prispevka za dolgotrajno oskrbo. Ponavljanje te zavajajoče trditve lahko razumemo zgolj kot politično obračunavanje in poskus diskreditacije sistema dolgotrajne oskrbe v očeh javnosti. Ko vam zmanjka argumentov, se zatekate k širjenju napačnih informacij, ki smo jih že večkrat ovrgli.
Drugič. Prispevek za dolgotrajno oskrbo je solidarnostni mehanizem. Vsi ga bomo plačevali, da bodo naši starši, stari starši in morda nekoč tudi vi ali jaz lahko deležni dostojanstvene oskrbe. Vsakdo, ki je skrbel za onemoglega sorodnika, dobro ve, v kakšnih stiskah se lahko znajdejo in kakšno finančno breme je to lahko. Če smo solidarna družba, moramo solidarno poskrbeti za najranljivejše med nami.
Tretjič. Samozaposleni v kulturi dobijo status tako, da zanj zaprosijo na podlagi preteklega dela in ga morajo obnoviti na pet let ter pri tem dokazovati nacionalne uspehe. O tem vsakič presoja neodvisna zunanja komisija, ki se tudi menjuje na štiri leta. So zgolj enoosebni, torej ne morejo nikogar zaposliti in za pravico do plačila prispevkov ne smejo presegati letnega cenzusa, kar preverja FURS. Zakaj vas vedno motijo samozaposleni kulturniki, pri tem pa pozabljate, da del prispevkov – in povsem prav je tako – država plačuje tudi kmetom? Ministrstvo za kulturo podobno kot samozaposlenim v kulturi plačuje prispevke tudi verskim uslužbencem, ki jim ni potrebno z dokazili obnavljati statusa na pet let. Tovrstne selektivne napade in poniževanje kulturnih delavcev težko pomenijo kaj drugega kot načrtno diskreditacijo kulture in umetnosti.
Četrtič: Ostro nasprotujem vašim namigovanjem, da so kulturniki priviligiranci. Mar vi niste brali otrokom pravljic, ki jih napišejo naši pisatelji? Zvečer ne pogledate filma ali serije, ki so jih posneli naši igralci in režiserji? Na morju ne preberete kakšne knjige, ki so jo prevedli naši prevajalci? V avtomobilu ne poslušate glasbe, ki so jo posneli naši pevci? Niste vi ali vaši bližnji nikoli peli v pevskem zboru ali igrali v godbi? Tudi ljubiteljske dejavnosti pogosto vodijo samozaposleni v kulturi. Tako kot smo ponosni na športnike, bodimo ponosni tudi na umetnike. Tudi oni v našo družbo vnašajo dodano vrednost, o kateri radi govorite. Nemogoče je spregledati doprinos, ki ga v Slovenijo prinesejo s kulturnim turizmom in evropskimi projekti, prispevek k gospodarstvu slovenskih modnih in grafičnih oblikovalcev, vlogo arhitektov pri razvoju Slovenije, pomen filmske industrije pri privabljanju tujih naložb, promocijo naše države s številnimi uspehi na mednarodnih odrih, festivalih in razstavah in tako naprej. Lahko bi naštela vse razvojne potenciale za državo, h katerim prispevajo številni samozaposleni v kulturi, a bom naštela drugo dodano vrednost kulture: naše boljše počutje, širjenje duha in prijetnejše okolje, v katerem živimo. Kultura nas povezuje v skupnost.
Petič. Ste na čelu obrtnikov. Ti so pomemben steber gospodarstva, zaposlujejo delavce in skrbijo za razvoj lokalnih skupnosti, in pri tem jih podpiramo. A ne smemo spregledati tudi druge plati, ki s tem nima nič skupnega. Odpiranje s. p.-jev je postalo tudi način, kako kapital izigrava delavske pravice in se izogiba plačevanju bolniških, regresov, prispevkov in dopustov. Je sinonim za prekarstvo, s katerim med drugim postaneš odrezan od dostopa do kreditov za stanovanje. Na ministrstvu za kulturo se zavedamo dolgoročnih posledic prekarizacije, zato delamo vse, kar je v naši moči, da bi jo ustavili. Bodite zastopnik pravic tudi enoosebnih s. p.-jev; vseh čistilk, vratarjev, frizerk, taksistov in številnih, ki so prisiljeni v espejevstvo in že dolgo več ne poznajo pogodb za nedoločen čas. Edini način, da delajo, je odpoved delavskim in socialnim pravicam.
Vaših trditev ne morem razumeti drugače kot poskus kapitala, da ne prispeva enakopravno k socialni državi. Gospodarstvo ima od te iste socialne države velike koristi. Socialna država skrbi za delavce, ko se gospodarstvo znajde v težavah. Jih izobrazi v njihovem poklicu – in to za delodajalce brezplačno. Skrbi za njih, ko so bolni. Vzgaja njihove otroke v vrtcih in šolah, medtem ko so oni v službi. Jim omogoča dostop do kulture. In bo skrbela za njih tudi, ko bodo stari.
Pravite, da ste za dolgotrajno oskrbo. Pozivam vas, da to udejanite v dejanjih. Solidarnost je praksa, ne le prazna beseda.
Asta Vrečko,
ministrica za kulturo RS
