Države članice NATO pakta obeležujejo 15 let slovenskega članstva z zasedanjem v Ljubljani. Naslednji mesec bodo obeležile še en jubilej: 18 let vojne v Afganistanu. Ker se konflikt ponovno stopnjuje in ker Slovenija s svojimi dejanji ne prispeva k miru v regiji in dobrobiti afganistanskega prebivalstva, v Levici predlagamo takojšen umik slovenskih čet iz Afganistana.
Sile Nata in afganistanske vojske so lansko leto ubile rekordno število civilistov
Število ubitih civilistov v vojni v Afganistanu je v lanskem letu doseglo rekordno visoko številko, kažejo podatki sistematičnega štetja žrtev s strani Združenih narodo. Rekordno visoko število civilistov so pobile tudi vojske držav članic Nata in afganistanske varnostne sile. Slednje med drugim opremlja in financira tudi Slovenija. V zadnjih letih rekorde dosegajo tudi število beguncev in notranje razseljenih, število ljudi pod pragom revščine ter število ljudi z omejenim dostopom do hrane in vode.
Okupacija s strani ZDA in njenih prisklednikov, med katerimi je tudi Slovenija, vse te probleme ustvarja in poglablja. Zato v Levici zahtevamo takojšen umik Slovenske vojske iz Afganistana, zaustavitev vseh plačil v Natov sklad za afganistansko vojsko in začetek diplomatskih pritiskov na ZDA, da bi čim prej prišlo do sklenitve mirovnega sporazuma.
Afganistan: vojna, revščina, razsuto gospodarstvo
Afganistan je od začetka osemdesetih let zaradi različnih geopolitičnih interesov drvel v razsulo. Vzpon talibanov je državi prinesel grozodejstva proti človeštvu, ki so se od invazije leta 2001 samo še stopnjevala. Posledično smo priča vse hujšemu nasilju. Vojna je do danes terjala več kot 100 tisoč mrtvih in še nekajkrat toliko ranjenih, še enkrat toliko ljudi pa je umrlo v sosednjem Pakistanu, kamor se vojna razširila kmalu po začetku.
O tem, da je Afganistan pekel, pričajo tudi uradni podatki OZN in Svetovne banke. V letu 2018 je zaradi vojne umrlo ali bilo ranjenih 11 tisoč oseb. Iz Afganistana je odšlo 2,7 milijona beguncev, več kot 3,5 milijona ljudi pa je notranje razseljenih. Več kot polovica ljudi živi pod pragom revščine, polovica ljudi ima omejen dostop do hrane in vode. Gospodarstvo je v zadnjih letih v razsulu. Posledično je gospodarska rast negativna, BDP/prebivalstvo pa se zmanjšuje.
Ob tem pripadniki afganistanske vojske dokumentirano izvajajo izvensodne poboje, ropanja, mučenja in posilstva. V vrhovih afganistanske vojske je razširjena celo pedofilija, ki jo po poročanju New York Times in drugih uveljavljenih ameriških medijev ZDA zavestno ignorirajo.
18 let od začetka vojne Afganistan proizvede 90 % svetovnega heroina
V času talibanske vladavine se je proizvodnja opija v Afganistanu zmanjševala. Od invazije ZDA in zaveznic pa je edini zaznani “napredek” tisti v obsegu površin, na katerih se prideluje opijski mak. Zaradi revščine se vse več kmetijskih površin v Afganistanu namenja za pridelavo opijskega maka, saj to prestavlja eno redkih možnosti za zaslužek in preživetje. Področje pridelave je zraslo s 183.000 hektarjev v letu 2015 na 328.000 hektarjev v letu 2017. Lani se je obseg skrčil na »samo« 263.000 hektarjev, a ne zaradi prizadevanj afganistanskih ali okupacijskih sil, temveč zaradi suše.
Afganistan danes preskrbuje več kot 90 odstotkov svetovne proizvodnje heroina. Skoraj ves heroin, ki se prodaja v Evropi in Sloveniji, izhaja iz Afganistana. Afganistanska vojska in sile Nato pakta rastočo proizvodnjo opijskega maka zavestno dopuščajo, saj bi poseg pomenil še močnejši upor prebivalstva, ki že tako živi v revščini.
Slovenija je soodgovorna za bedo v Afganistanu
Slovenija je pomagala soustvarjati pekel v Afganistanu. Od leta 2004 naprej je vojaško prisotna kot pomožna milica, ki deluje v okviru ameriških okupacijskih sil. To nas je do danes stalo približno 60 milijonov evrov. Med letoma 2002 in 2011 je naša vlada afganistanski vojski, ki ima neskončno dolg seznam kršitev človekovih pravic ter vojnega in humanitarnega prava, podarila 18.480 avtomatskih pušk z več kot 2,5 milijona kosov streliva, 149 minometov z 22.080 minami ter 26 ročnih protioklepnih raketometov s 138 raketami. Skupna ocenjena vrednost vsega doniranega orožja je znašala 7.619.400 evrov.
Preko Natovega »skrbniškega sklada« je vlada za afganistansko vojsko iz državnega proračuna od leta 2009 do vključno letos nakazala tri milijone dolarjev. Preko omenjenega sklada pa namerava donirati afganistanski vojski še dodatnih 750.000 dolarjev. V tem času je Afganistanu za razvoj in humanitarno pomoč namenila le štiri milijone evrov oziroma niti desetino tega, kar smo porabili za podmazovanje vojne mašinerije in okupacijo.
V operaciji Nato pakta Odločna podpora Slovenija sodeluje od leta 2015. V tej operaciji uri pripadnike afganistanskih varnostnih sil. Minister za obrambo Karl Erjavec ocenjuje, da se kaže »stabilizacijski napredek«. Številke pravijo nasprotno. Leta 2015 so sile, ki jih urimo, pobile 628 civilistov, lani pa že 1185 ali 90 odstotkov več. Skupno število ubitih civilistov s strani vseh vojskujočih v vojni je zraslo s 3565 v letu 2015 na 3804 v letu 2018.
Takojšen umik Slovenske vojske iz Afganistana!
Jasno je, da delovanje Nata in Slovenske vojske v Afganistanu ne prispeva k vzpostavitvi trajnega miru. Ta ne more biti vsiljen od zunaj. Zato v Levici v Državni zbor vlagamo pobudo, s katero Vlado RS pozivamo, da takoj začne z umikom Slovenske vojske iz Afganistana. Prav tako predlagamo zaustavitev proračunskih nakazil v Natov sklad za afganistansko vojsko in začetek diplomatskih prizadevanj za čim prejšnjo sklenitev mirovnega sporazuma ter popoln umik okupacijskih sil. Ob tem še enkrat ponavljamo, da se mora Vlada RS pred kakršnokoli nadaljnjo napotitvijo vojske v Afganistan ali katerokoli drugo državo predhodno posvetovati z Državnim zborom. Pri glasovanjih znotraj struktur Nato pakta v zvezi z vojaškimi misijami in operacijami pa mora zagovarjati ustavno določene politike miru in nenasilja.
