Politični predstavniki Evropske unije in Japonske so v tem tednu podpisali trgovinski sporazum, znan pod kratico JEFTA. Sporazum pokriva skoraj 600 milijonov ljudi in tretjino svetovnega gospodarstva.
Sporazum je nov korak v strategiji agresivne trgovinske politike, ki jo v zadnjih letih vodi Evropska unija in s katero želi zaščiti kapital v državah centra, ki temelji na močnem izvoznem sektorju, na škodo gospodarske periferije, ki takšnega tempa ne dohaja. Evropska unija je pred tem že sklenila sporazum s Kanado (CETA), stopila v pogovore z Avstralijo in Novo Zelandijo, do nadaljnjega pa je v vodo padel sporazum z ZDA (TTIP).
Vendar gredo tako imenovani trgovinski sporazumi tretje generacije bistveno dlje od liberalizacije trgovine, saj vplivajo tako na okoljsko zaščito, delavske in socialne standarde kakor tudi na demokratične postopke v državah članicah EU. Tudi JEFTA bo tako prispevala k naslednjim:
- Liberalizacija finančnega sektorja, ki 10 let po izbruhu evropske dolžniške krize ponovno prispeva k finančni nestabilnosti
- Slaba okoljska zaščita: JEFTA je sicer prvi sporazum, ki vsebuje zavezo, da bosta obe strani spoštovali Pariški podnebni sporazum, vendar na številnih področjih površno ščiti naravna bogastva, predvsem pri trgovini z lesom in ribami. Japonska je največji svetovnik uvoznik lesa in ena najbolj škodljivih ribolovnih ekonomij na svetu.
- Poslabšanje zaščite osebnih podatkov: japonska podjetja bodo lažje dostopala do velepodatkov (big data)
- Privatizacija javnih storitev: sporazum vsebuje podobne določbe kot CETA, ki definirajo zgolj področja javnih storitev, ki niso del sporazuma, s tem pa dobesedno vse ostale obstoječe in bodoče storitve opredelijo kot težko ovrgljiv del paketa.
- Pritisk na delavske standarde: Japonska je ratificirala le šest od osmih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (ILO)
Evropska komisija je ob sklepanju dosedanjih prostotrgovinskih sporazumov ugotovila, da so največ nasprotovanja deležna arbitražna investicijska sodišča ISDS oziroma ICS, zato jih JEFTA ne vsebuje. Zaradi sodbe Sodišča EU posledično ne bo niti glasovanja v nacionalnih parlamentih, bo pa Evropska komisija z Japonsko sklenila ločen sporazum, ki bo vseboval mehanizme za zaščito investicij, ter tako obšla vse kritične glasove v državah članicah.
Predvidoma bo o JEFTI konec leta glasoval še Evropski parlament, sporazum pa mora potrditi tudi japonski parlament. Evropska unija tako iz dneva v dan postaja le še branik proste trgovine in interesov kapitala, demokratični vpliv prebivalcev pa je bolj kot ne mrtva črka na papirju.
