Vlada včeraj ponovno ni sprejela stališča glede glasovanja o podpisu trgovinsko-investicijskega sporazuma s Kanado (CETA) na vrhu ministrov EU, ki se bo zgodil že čez 11 dni. Vlada RS bi sicer morala po lastnih rokih stališče sprejeti že 15. septembra. Da stališče še ne obstaja, ni presenetljivo, glede na to, da v tem trenutku še vedno nimamo slovenskega prevoda besedila, ki obsega nekaj manj kot 1600 strani, in da ne vemo, kakšna bo njegova končna oblika, saj se ga še vedno spreminja in dopolnjuje z deklaracijami dvomljive pravne veljavnosti.
Kljub temu je Evropska komisija in slovenska oblast odločeni, da se sporazum podpiše, pa naj stane kar hoče. V ZL ocenjujemo, da so obljube vladnih predstavnikov in evropskih birokratov navadna farsa, saj gre le za nadaljevanje popolnoma nedemokratičnega in netransparentnega sprejemanja prostotrgovinskega sporazuma s Kanado.
Kanadska delegacija bo prispevala svoj podpis za sklenitev sporazuma CETA konec oktobra. Ker gre za sporazum mešanih pristojnosti med nacionalnimi in evropsko ravnijo, ga bodo ratificirali tudi parlamenti držav članic EU. A kljub temu bo sporazum stopil v veljavo že prej, predvidoma v začetku leta 2017. To omogoča določba o začasni rabi, ki je past in zloraba demokracije. Poleg tega še danes ni jasno, kateri deli sporazuma naj bi z začasno rabo sploh stopili v veljavo in, ali je med njimi zloglasni mehanizem ICS, ki ga sporazum nedvomno vsebuje?
Včeraj je v javnost ušel končni osnutek t.i. Interpretativne deklaracije, ki naj bi spremljala sporazum in dodatno pojasnjevala njegove določbe. Z njo naj bi prepričali skeptike, predvsem evropske socialdemokrate, da sporazum CETA le ne bo tako škodljiv. Deklaracija je zgolj dimna zavesa, saj nikakor ne preprečuje korporacijam, da bi si lahko podredile javni interes in napadle prehranske, okoljske in delavske standarde, hkrati pa nima nobene pravne veljave.
Dimna zavesa deklaracije pa ni uspela skriti posledic, ki jih bo prinesel protipravni mehanizem ICS. Deklaracija tako priznava, da je vzpostavljanje posebnih sodišč, na katerih bodo multinacionalke lahko tožile države, “radikalna sprememba” glede na obstoječi pravni sistem. Deklaracija prav tako oznanja, da gre za prvi korak k vzpostavitvi “multinacionalnega investicijskega sodišča”, ki bo na globalni ravni streglo interesom kapitala.
Ob vsem tem se lahko samo še sprašujemo, kaj je bolj škodljivo za demokratična načela in civilizacijske standarde, na katere naj bi vsi prisegali – ali način sprejemanja, ki bolj kot na demokratični proces spominja na prevaro, ali sam sporazum, ki bo multinacionalkam omogočil še večjo moč nad državami in ljudmi?
Da gre zgolj za navadno farso dokazuje tudi dejstvo, da bodo poslanci Državnega zbora očitno imeli zgolj nekaj dni, da sporazum in stališča vlade pregledajo, o njih razpravljajo in odločajo. Vse to s pristankom vseh ostalih poslanskih skupin, ki jih ne prepričajo argumenti in svarila, niti pritisk zaskrbljene javnosti. Zato nas ne preseneča, da se z obravnavo predloga Združene levice za razpis posvetovalnega referenduma o sporazumih CETA in TTIP zavlačuje.
V Združeni levici od ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdenka Počivalška zahtevamo, da v najkrajšem možnem času predstavi vsa dejstva v zvezi s postopkom sprejemanja sporazuma CETA. Od vlade pričakujemo, da zavrne sporazum CETA, saj je v trenutni obliki v nasprotju z že potrjenimi stališči Republike Slovenije.