Objavljeno 23.06.2015
Na današnji seji odbora za finance in monetarno politiko želi vlada, ki je v prvih 9 mesecih svojega mandata ni naredila skoraj nič, skozi parlamentarno proceduro spraviti 6 zakonov iz področja financ, med drugim tako zahtevne in kontroverzne zakone kot so Zakon o fiskalnem pravilu, Zakon o davčnem postopku (davčne blagajne) in Strategijo upravljanja z državnim premoženjem. Vse te zakone, ki so povrh tega slabo pripravljeni, bodo v koaliciji poskusili sprejeti na današnji maratonski seji brez ozira na transparenost in demokratični postopek.
Zato smo v ZL že na začetku seje predlagali, da se vsaj točka o strategiji upravljanja umakne iz točke dnevnega reda in preloži do takrat, ko bo strategija vsebovala vse z zakonom predpisane elemente. Prav pomanjkanje vsebin določenih v 4., 11. in 28. členu Zakona o SDH, je tudi glavni razlog za predlog umika točke iz dnevnega reda. V predlagani strategiji ni namreč nobene strategij razen tiste, kako privatizirati kar se da veliko. V strategiji v celoti umanjkajo zahtevani nefinančni cilji – cilji zaposlenosti, regionalnega, okoljskega in socialnega razvoja. Torej manjkajo vsi vsebinski cilji upravljanja z državnim premoženjem, opredeljene pa so samo finančne, prodajne in privatizacijske ambicije ter preference te vlade. Ker pa zakon o SDH jasno določa, da morajo v strategiji jasno opredeljeni tudi nefinančni cilji, je po našem mnenju ta strategija nepopolna in zakonsko neustrezna. Tudi če bi bila strategija danes sprejeta, SDH na njeni podlagi ne bi mogel izpolnjevati svojih zakonskih obveznosti, saj mu strategija ne daje ustrezne podlage.
Vladna koalicija do današnje seje ni vložila amandmajev, ki bi upoštevali pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora (ZPS), kot je to običajno. ZPS namreč opozarja, da večino strategije sestavljajo vsebine, ki tja sploh ne spadajo. V strategiji tako najdemo “strateške” dokumente, na podlagi katerih naj bi strategijo izvajali, ki pa ali sploh niso sprejeti in jih nihče v Državnem zboru še ni videl (Strategija bančnega sektorja in Strategija zavarovalništva) ali pa so bili na vladi sprejeti le osnutki (Strategija pametne specializacije).
V ZL menimo, da je nedopustno, da strategija vsebuje dokumente, ki še niso sprejeti in o njihovi vsebini ni bili dosežen demokratični konsenz. To dejstvo postane še bolj bizarno, ko ugotovimo, da zavarovalniška strategija vsebuje določbe, ki so v nasprotju z zavezami vladne koalicije o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja.
Ob tem je potrebno še poudariti, da je strategija polna nekonsistentnosti. Nihče ne zna pojasniti, zakaj so npr. Terme Olimia strateško podjetje, medtem ko Terma Čatež niso opredeljene kot pomembno podjetje, čeprav so dvakrat večje. Ali pa, zakaj je Hotel Union dobil točko za promocijo Slovenije v tujini, največja podjetja Krka in Gorenje, ki sta svetovno znana in velika oglaševalca, pa ne. Ker te točke Gorenje in Krka, gonilni sili razvoja in velika zaposlovalca, nista dobili v predlogu strategije, nista opredeljeni kot strateški podjetji!
Skozi tako branje se jasno pokaže, da je strategija sama po sebi povsem arbitrarna. Več kot očitno je, da se je vlada vnaprej odločila, kaj bo prodajala in na podlagi tega izdelala kriterije, s katerimi je lahko hlinila strateški premislek. Zdaj so ti kriteriji v strategiji uporabljeni kot način opravičevanja privatizacijskih procesov, katere si je zadala vlada.
Iskrenost “strateške” naravnanosti vlade pa jasno kaže dejstvo, da vlada preostalih podjetij iz privatizacijskega seznama 15 podjetij, ni ocenila v skladu s kriteriji strategije, saj bi taka ocena jasno pokazala, da je Cinkarna Celje pomembno podjetje in Telekom Slovenije strateško podjetje.
Na podlagi zgoraj omenjenih razlogov smo v ZL zavzeli jasno stališče in predlagali, da se strategija umakne iz dnevnega reda današnje seje Odbora za finance in monetarno politiko. Umik točke so jasno podprle vse opozicijske poslanske skupine (ZL, SDS, NSi in ZaAB), koalicija pa svojega glasovanja ni niti obrazložila in predlog povozila s 7 proti 12.