Združena levica predlaga, da se o napotitvah Slovenske vojske v tujino odloča demokratično – vladna koalicija ne dovoli razprave  

Danes bi moral Odbor za obrambo razpravljati o predlogu Združene levice, po katerem bi o napotitvah slovenskih vojakov v tujino demokratično odločali v Državnem zboru. A do razprave sploh ni prišlo. Vladna koalicija je (spet) s kršitvijo poslovnika preprečila kakršnokoli razpravo. Na predlog, da potrebujemo več demokracije, so odgovorili z: o tem ne sme biti nobene razprave.

Luka Mesec: “V večini evropskih držav s parlamentarnim sistemom se o napotitvah vojske na tuje misije odloča v parlamentu. V ZL smo kot tretja stranka v zadnjih desetih letih – pred nami sta podoben predlog podali LDS in Zares – predlagali, da se tudi Slovenija približa temu demokratičnemu standardu. Vladna koalicija je naš predlog brez razprave povozila kot “neprimeren za obravnavo”. To veliko pove o t.i. slovenskih sredinskih strankah: če so še pred nekaj leti same zagovarjale in branile demokracijo pri odločanju o vojski, se jim danes to zdi neprimerno za obravnavo.”

V Združeni levici smo prepričani, da bi moral o vseh napotitvah Slovenske vojske v tujino odločati Državni zbor. Menimo, da bi moralo biti predhodno soglasje obvezno tudi za sodelovanje v večnacionalnih enotah Zveze Nato ali v primeru aktiviranja 5. člena Severnoatlantske pogodbe.

Predlog smo pripravili iz dveh razlogov. Po eni strani Slovenska vojska sodeluje v vedno bolj vprašljivih vojaških misijah v tujini. Zgovoren je primer napotitev inštruktorjev Slovenske vojske v Irak v okviru koalicije z državami, ki aktivno podpirajo skrajne oborožene skupine na Bližnjem vzhodu. Po drugi strani se tovrstne odločitve – spomnimo se junijske odločitve o napotitvi enote Slovenske vojske v Latvijo na meje Ruske federacije – sprejemajo brez kakršnekoli javne razprave. Te odločitve so se sprejele vnaprej v tujih centrih moči, vlada jih le izvršuje, javnost – vključno z Državnim zborom – pa je o njih zgolj naknadno obveščena. V Združeni levici smo obema navedenima odločitvama nasprotovali.

Ureditev, ki jo predlagamo v Združeni levici, je standard za evropske parlamentarne demokracije. V sedemnajstih evropskih državah na čelu z Nemčijo o napotitvi vojakov v tujino odločajo parlamenti. Sevrnoatlanstka pogodba pa dopušča članicam, da izvrševanje pogodbe članice uredijo po svoji presoji.

V Združeni levici smo prepričani, da je podrejanje zunanje in vojaške politike države v nasprotju z interesom slovenske javnosti, vojna histerija pa koristi le proizvajalcem orožja. Zato ni naključje, da Nato od Slovenije dosledno zahteva povečanje vojaških izdatkov, natančneje izdatkov za investicije v orožje. Državljani vemo, kako negospodarni in koruptivni so bili nakupi v preteklosti, hkrati pa smo samo za članstvo v Natu in delovanje njegovega aparata zadnja leta plačevali 46 milijonov evrov letno.

Javnomnenjske raziskave potrjujejo, da večina slovenskih državljanov ne podpira vojaške politike pakta Nato. V okviru trenutne ureditve pa državljani in stranke, ki jih zastopamo, tega nasprotovanja ne moremo ustrezno izraziti. Državni zbor namreč nima nobenih pristojnosti pri odločanju o napotitvi enot Slovenske vojske v tujino in sodelovanju v večnacionalnih enotah pakta Nato. Vlada Državni zbor o svojih odločitvah le seznani.

Koalicijske poslanske skupine so predlog Združene levice danes zavrnile brez ene same besede razprave in s tem pokazale, koliko jim gre za demokratično razpravo in demokracijo. 

Miha Kordiš: “Slovenija ni podpisala nobene bianco menice, da bo sodelovala v vseh Natovih operacijah. Za to obstaja tehten razlog: demokratična država o napotitvah vojske sama demokratično odloča. Mednarodne pogodbe nam to dopuščajo in kar 17 evropskih držav (ki so tudi članice NATA) o tem odloča v parlamentih, kot to predlagamo v ZL. A očitno je za slovenske demokrate vseh vrst in barv dopustno celo o tem razpravljati.”

Deli.