Združena levica ne podpira davčnih olajšav v interesu privilegiranih!

Državni zbor je danes obravnaval predlog NSi za povečanje splošne olajšave za dohodnino. Čeprav naj bi predlog na prvi pogled koristil vsem zaposlenim, podrobna analiza pokaže, da v resnici privilegira zaposlene z najvišjimi plačami, hkrati pa bi pomenil katastrofo za javne finance. Delavec z minimalno plačo bi mesečno pridobil 6,4 EUR, član uprave NLB-ja z 10.000 EUR plače pa kar 154 EUR. Na letni ravni to pomeni 77 EUR za delavca in 1.848 EUR za direktorja! Proračun bi letno izgubil 470 mio EUR, kar je rang velikosti mase socialnih pomoči.

Sedanja stopničasta splošna olajšava je socialni korektiv, ki pa lahko v praksi privede do absurdnih rezultatov. Delavec lahko zaradi nekaj nadur izgubi povišano olajšavo, tako da zasluži manj, kot če nadur sploh ne bi opravil. Ta problem je mogoče rešiti na socialno pravičen način in brez škode za javne finance. Stopničasto olajšavo je treba nadomestiti z enako olajšavo za vse, hkrati pa zaostriti obdavčitev visokih dohodkov. Poleg tega bi bilo treba na enak način, torej pravično, obdavčiti tudi kapitalske dohodke. Zaradi Bajukove reforme iz leta 2006 namreč upokojenec, ki ima v lasti 5 delnic, plačuje enako dohodnino od dividende kot direktor, ki ima v lasti 5 % firme.

Obravnavanu predlog ni edini tovrstni predlog NSi-ja, ki hkrati predlaga tudi znižanje prispevkov (socialno kapico in copatek), s katero bi ZPIZ in ZZZS izgubila blizu milijarde EUR. Neto negativni učinek predlogov bi znašal 1,3 milijarde EUR, pri čemer že zdaj iz poračuna financiramo 30 % pokojnin, sredstva ZZZS pa ne zadostujejo niti za kritje osnovnih zdravstvenih potreb. Če bi bili ti ukrepi realizirani, bi to povzročilo socialni apartheid, v katerem bi polovica prebivalstva ostala odvisna od javnih sistemov, ki bi zagotavljali vedno nižji minimum, vsi ostali pa od dragih komercialnih zavarovanj. Skratka imeli bi klasičen neoliberalni socialni sistem, ki ga poznajo v ZDA, vedno bolj pa tudi v Evropi.

Združena levica nasprotuje zniževanju dohodnine, ki zmanjšuje sredstva za socialno državo in privilegira najbolje plačane ljudi v državi. Zato namesto razbremenitve »višjega srednjega razreda«, ki jo zagovarjajo vlada, GZS, NSi in – nekoliko presenetljivo – SD, zahtevamo višjo in pravično obdavčitev kapitala in premoženja. Naš dolgoročni cilj namreč ni povečevanje srednjega razreda, ampak družba blaginje brez razrednih razlik!

Deli.