Vlada je sprejela namero o koncu sodelovanja Slovenske vojske pri ameriški okupaciji Afganistana. To seveda ni posledica vladne ocene uspešnosti misije, njene nadaljnje smotrnosti, ali pa tega, da bi razmere na terenu omogočale afganistanski marionetni vladi in vojski, da same zagotavljajo varnost prebivalkam in prebivalcem Afganistana. Gre preprosto za kontinuiteto slepega hlapčevanja Ameriki, ki je napovedala brezpogojen umik vseh svojih vojakov iz Afganistana do 11. septembra letos. Ne gre za konec misije, gre preprosto za poraz, le da je umik še toliko bolj sramoten, ker bi Slovenija sodelovanje v tej nesmiselni vojni lahko končala že davno, a je do zadnjega podpirala ameriško okupacijo in spremenila stališče šele takrat, ko so to storile ZDA.
Stanje na terenu
Leta 2019 smo v Levici Državnemu zboru predlagali v sprejem Priporočila za umik Slovenske vojske iz Afganistana. Nasprotovale so nam praktično vse stranke. Vlada je takrat v mnenju zapisala, da je Natova prisotnost v Afganistanu potrebna za »zagotovitev primernih okoliščin in pogojev, ki bodo omogočili nemoteno in uspešno izvajanje mirovnega procesa«. Poleg tega afganistanske varnostne sile (sloveče po dolgem seznamu kršitev človekovih pravic) takrat še niso »dosegle želene ravni zmogljivosti in učinkovitosti, kar bi afganistanskim oblastem omogočilo povsem samostojno zagotavljanje miru in varnosti na območju celotne države«.
Nič od zgoraj naštetega ni doseženega. Posebna raziskovalna služba ameriškega kongresa je marca letos v poročilu zapisala, da so Talibani »vojaško močnejši kot kadarkoli po letu 2001«. Afganistanska marionetna vrši oblast na komajda polovici državnega ozemlja, pa še tam to ne bi bilo mogoče brez podpore Natovih okupacijskih vojska.
V Levici smo priporočila predlagali leto za tem, ko je število ubitih civilistov v vojni v Afganistanu po uradnih statistikah OZN doseglo rekordno raven. Število civilnih žrtev se je v letih 2019 in 2020 rahlo zmanjšalo zaradi pogostejših premirij zaradi pogajanj med ZDA in Talibani, še vedno pa je zaskrbljujoče. Letos se je nasilje v primerjavi z letom prej spet intenziviralo. V prvem četrtletju je bilo ubitih in ranjenih skoraj 400 ljudi več, kot v enakem obdobju lani. 14. aprila, na dan, ko so ZDA napovedale popoln umik iz države v roku pol leta, je Rahman Rahmani, predsednik afganistanskega parlamenta, svaril, da je država na robu državljanske vojne. Afganistanska vlada, ki v pogajanja ZDA s Talibani nikoli ni bila vključena, je ameriško odločitev pač morala sprejeti, a s komentarjem, da bi raje videla, da je umik pogojen z določenimi varnostnimi zagotovili.
Mirovni proces, ki to ne bo
Resnici na ljubo je Afganistan v državljanski vojni že dve desetletji. Bolj je na robu tega, da bodo z brezpogojnim umikom Američanov in njihovih hlapcev iz Afganistana vojno v nekaj mesecih končali Talibani. Leta 2001, pod grožnjo ameriškega napada na Afganistan, so bili Talibani pripravljeni na pogovore in kompromise glede sprememb v političnem in družbenem ustroju Afganistana. Danes, ob skorajšnji vojaški zmagi nad najmočnejšo vojsko na svetu, seveda bistveno manj.
Minister Tonin je odhod Slovenskih vojakov iz Afganistana pospremil z besedami, da bo Slovenija še naprej stala ob strani našim prijateljem v Afganistanu. Kdo so ti prijatelji in kako jim bo stala ob strani, ni jasno. Če jim bo stala ob strani tako, kot stoji ob strani Afganistankam in Afganistancem, ki poskupajo prečkati slovensko-hrvaško mejo, potem bolje, da se ne vpleta.
Dragocene izkušnje za Slovensko vojsko
Slovenska vojska je v Afganistanu dobila neprecenljive izkušnje iz sodelovanja pri uveljavljanju imperialnih interesov velesil. Dobila je izkušnje iz sodelovanja v državljanski vojni. Še več, za delovanje v državljanski vojni je celo oboroževala in urila eno od vojskujočih se frakcij.
Vladajoči razred je v treh desetletjih iz Slovenije naredil obrobno državo NATO pakta. Skladno s tem se je razvila tudi Slovenska vojska. Slovenska vojska ni namenjena obrambi pred zunanjim napadalcem, ampak uveljavljanju interesov jedrnih držav svetovnega imperializma. Slovenski vladajoči razred pa hoče vojsko vse bolj uporabljati tudi za zagotavljanje varnosti navznoter.
Minister Tonin se je lani zgražal nad tem, ko so ga poslanci Levice po grožnji z državljansko vojno s strani enega od komentatorjev na marginalni skrajno desničarski televiziji spraševali o pripravljenosti Slovenske vojske za delovanje v državljanski vojni. A dejstvo je, da če je Slovenska vojska pripravljena in usposobljena delovati v kakršnikoli vojni, potem je usposobljena ravno za delovanje v državljanski vojni, kot orodje uveljavljanja imperialnih interesov jedrnih držav NATO pakta. V tem se je z odliko izkazala prav v Afganistanu.
