Diagnoza
V začetku avgusta je javnost pricurljala pobuda zobozdravnikov iz ljubljanskega zdravstvenega doma, ki od MOL-a zahteva, da jim podeli koncesijo za delo v prostorih in z opremo javnega zavoda. Če bi bila pobuda, ki jo je izrecno podprl direktor ZD Ljubljana, sprejeta, bi bil to verjetno najmnožičnejši prestop v privatni sektor. Direktor javnega zavoda in njegov ustanovitelj MOL bi s tem omogočila subvencioniranje privatne prakse z javnimi sredstvi.
http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/bodo-zobe-v-ljubljani-lahko-vrtali-le-se-koncesionarji/399540
Hkrati je bila javnost obveščena, da skupina »strokovnjakov« pod okriljem zdravniške zbornice pripravlja svojo reformo zdravstvenega sistema, ki jo nameravajo vložiti v parlament s pomočjo ene od poslanskih skupin. Gre za že znani predlog, izdelan na podlagi raziskav, ki jih financira zlasti Združenje zavarovalnic Slovenije. Po tem predlogu bi se iz solidarnega obveznega zavarovanja financirale samo najnujnejše storitve, za ostale storitve pa bi ljudje plačevali komercialna zdravstvenega zavarovanja, še veliko dražja in enako nepravična, kot je sedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
http://www.delo.si/novice/politika/ministrica-milojka-kolar-celarc-v-zdravstvu-ne-delamo-revolucije-ampak-evolucijo.html
Terapija
Zdravstveno varstvo naših prebivalcev lahko izboljšamo le, če odpravimo vzroke za siromašenje javnega zdravstvenega sistema. Zato je treba ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga spremeniti v solidarno javno dajatev. Na ta način bi v zdravstveni sistem prišlo 60 milijonov evrov, ki zdaj ostanejo v komercialnih zavarovalnicah. Nova dajatev mora biti tudi bolj socialno pravična do prebivalcev z nižjimi dohodki. Po drugi strani bi bilo treba povečati sredstva v integralnem proračunu, ki se namenjajo za nabavo opreme, po novem pa bi jih morali nameniti tudi za izobraževanje kadrov.
Prav tako je treba ukiniti vse koncesije, ki niso nujno potrebne. Če bi bila rešitev za čakalne vrste v koncesionarstvu, bi se čakalne vrste krajšale, kajti delež koncesionarjev v sredstvih ZZZS se ves čas povečuje. V resnici se čakalne vrste podaljšujejo. Če bi bile koncesije rešitev, bi bilo stanje najboljše prav v zobozdravstvu,ki ima najvišji delež zasebnikov v vseh panogah in je edini sektor, v katerem je več koncesionarjev kot javnih zdravnikov. Zdravniki koncesionarji se za privatno prakso ne odločajo iz humanitarnih, ampak pridobitnih razlogov. Čeprav jim ZZZS storitve plačuje po enaki ceni kot zdravstvenim domovom, lahko večji del teh sredstev pretvorijo v svoj dohodek, npr. zato, ker kot samozaposleni ne plačujejo prispevkov delodajalca. Drugi vir so zlasti v zobozdravstvu doplačila bolnikov za nadstandard. Pogosti so primeri, ko bolnik podpiše bianco izjavo, da soglaša z nadstandardnimi storitvami.
Prognoza
Čeprav je ukinitev dopolnilnega zavarovanja zapisana v koalicijski pogodbi in čeprav jo podpira tudi mednarodna analiza, ji na poti stojita dobro organizirana in bogata lobija komercialnih zavarovalnic in zdravniških organizacij. Čeprav nista sposobna vsiliti svoje reforme, lahko blokirata nujne ukrepe. Dejstvo je, da ne predsednik vlade, zlasti pa ne SD in Desus, nikoli nista zares podpirali dela ministrice za zdravje. Zato vlada še vedno ni sprejela novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi omejil koncesije, novi zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa ne obstaja niti v osnutku.
Edini način, da preprečimo razkroj zdravstvenega varstva in s tem izboljšamo zdravje vseh prebivalcev, je, da reformo izsilimo. Za to bo potreben javni pritisk organizacij, ki zastopajo veliko večino prebivalcev, ki jim sedanji sistem daje vedno manj, v morebitnem komercialnem sistemu pa bi za primerljive storitve plačevali veliko več.