Foto: Dnevnik
Sekcija za promet Obrtne zbornice Slovenije (OZS) in Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) sta prejšnji teden na vlado naslovili pobudo, po kateri bi državljanom Bosne in Hercegovine (BiH) obvezno zaposlitev pri enem delodajalcu v Sloveniji podaljšali z enega na pet let. Pomenljivo je, da pobuda prihaja ravno iz branže avtoprevoznikov, ki velja za enega izmed najbolj prekariziranih sektorjev slovenskega gospodarstva, v katerem imajo delavci skrajno neprimerne delovne pogoje in kjer so kršitve delovnopravne zakonodaje redne in sistematične.
Delavci iz BiH so prvo leto dela v Sloveniji vezani na svojega delodajalca. Ne morejo ga zamenjati, sicer izgubijo delovno dovoljenje, zato so pripravljeni požreti marsikaj, še zlasti dolge delavnike in neprimerne pogoje dela.
Obvezna zaposlitev pri enem delodajalcu je anomalija celo za kapitalistično, na izkoriščanju človeka po človeku temelječe gospodarstvo. Predpostavlja se namreč, da naj bi delavci na prostem trgu prodajali svojo delovno silo kapitalistom, ki so zanjo pripravljeni ponuditi največ. Delavec naj bi bil, vsaj onkraj golih ekonomskih dejstev, ki ga silijo v to, da se vedno znova prodaja v izkoriščanje, svoboden. Obvezna zaposlitev pri enem delodajalcu vzame delavcu še zadnjo trohico svobode (“izbrati” najmanjšega izkoriščevalca), ki naj bi jo imel v kapitalizmu. Delavec je tako ponižan na raven sužnja, a s to pomembno razliko, da pravno-formalno ni last kapitalista in ta zanj ni dolžan skrbeti kot za svojo lastnino.
Čeprav zbornici za medije nista dajali natančnejših pojasnil o tem, zakaj je podaljšanje obvezne zaposlitve z enega na pet let potrebno, je namen takšne pobude jasen: delavce bi radi izkoriščali še dlje, ker očitno nihče pri zdravi pameti noče delati pri njih dlje, kot je to nujno potrebno. Apologeti prostega trga torej pravico do prostega trga odrekajo svojim lastnim delavcem. Nenehno se vrstijo njihove zahteve po umiku države iz gospodarstva, zmanjševanju administrativnih ovir in drugi predlogi, katerih namen je zgolj in samo povečanje dobičkov na račun delavcev in okolja, tokrat od države zahtevajo zaostritev administrativnih ovir za svoje lastne delavce. Te bi jim omogočile še daljše in bolj brezsramno izkoriščanje.
Sekcija za promet Obrtne zbornice Slovenije in Združenje za promet GZS sta s pobudo pokazala svoj pravi obraz. Gre za združenji, ki aktivno ščitita eksploatacijo. Apetiti avtoprevoznikov po višjih dobičkih so v času gospodarske rasti še porasli, zato državo prosijo za štiriletno podaljšanje dobe, za katero lahko zasužnjujejo bosanske delavce. Tovrstnim zaposlitvenim praksam moramo kot družba izreči odločen ne.
