V Levici smo že večkrat opozoril, da zasebni domovi za starejše s koncesijo izdatno služijo na račun starejših, tako da jim neupravičeno in nepravilno zaračunavajo lastne stroške investicije ali kreditov. To je potrdilo tudi Računsko sodišče, ki še ugotavlja, da ministrstvo za delo dopušča nekaterim zasebnim domovom za starejše, da svojim uporabnikom zaračunavajo tudi fiktivne stroške. Na ta način uporabniki s preplačili za zasebnike ustvarjajo čisti dobiček! In to je samo vrh ledene gore. Ministrstvo je namreč zavestno ignoriralo problematiko previsokih cen in izvajalcem institucionalne oskrbe samo v letu 2016 dovolilo ustvariti 10,8 milijona evrov dobička v panogi, ki je zakonsko opredeljena kot nepridobitna, medtem ko poraba okoli 5,2 milijona evrov presežkov še do danes ostaja nepojasnjena. Podatek je zaskrbljujoč zlasti v luči dejstva, da bi z ustvarjenimi presežnimi sredstvi vsako leto lahko zgradili dodaten dom za ostarele. V Levici bomo na nujni seji zahtevali nemuden odziv ministrstva in nujne popravke predpisov ter zajezitev komercializacije oskrbe za starejše.
Primož Siter: “Prostorska stiska v javnih domovih za ostarele je velika. Država javnih domov za ostarele ne gradi, probleme zadnjih deset let pa rešuje s podeljevanjem koncesij zasebnikom. Zasebniki svoje storitve tržijo in po trenutno veljavnih pravilnikih neupravičeno zaračunavajo uporabnikom astronomske zneske, kljub dejstvu, da ponujajo enake storitve. Zakaj? Ker jim je omogočeno, da uporabnikom zaračunavajo dodatne stroške, da bi lahko odplačevali kredite, ki so jih kot lastniki domov vzeli za gradnjo domov. Še bolj absurdno pa je dejstvo, da oskrbovanci še naprej poplačujejo fiktivne kredite, ki so jih zasebni upravljavci domov že odplačali.”
Komercializacija delovanja domov za starejše občane – dobički pred skrbjo za starejše
Država že 14 let ni zgradila javnega doma starejših občanov. Novih izgradenj tudi ne načrtuje, zato pomanjkanje kapacitet rešuje s podeljevanjem koncesij za domsko oskrbo. Danes imamo tako na področju domske oskrbe 41 koncesionarjev in 53 javnih domov za starejše. Leta 1993 je bilo javnih domov 60.
S podeljevanjem koncesij zasebnim družbam in oblikovanjem predpisov, ki omogočajo ustvarjanje profita z izvajanjem dejavnosti skrbi za starejše, je država odprla trg tam, kjer ga ne bi smelo biti. Vnos tržne logike, ob odsotnosti javnih politik in sredstev, je povzročil, da je skrb za starejše, namesto javnega servisa, postala posel. Posledica te de facto politične odločitve je bila komercializacija oskrbe starejših. Ta je prinesla nižanje standardov in vse težjo dostopnost institucionalne oskrbe. Učinki pa so vse slabša in vse dražja domska oskrba, vedno večji obseg »dodatnih« plačljivih storitev, vse daljše čakalne vrstah za sprejem v dom, vse večje število zaznanih kršitev in primerov slabega ravnanja s uporabniki in uporabnicami ter izkoriščanje stisk starejših in njihovih svojcev za zaslužek zasebnikov.
Posledica komercializacije oskrbe starejših pa je tudi nedavna ugotovitev Računskega sodišča, da so izvajalci institucionalne oskrbe samo v letu 2016 ustvarili 10,8 milijona evrov dobička v panogi, ki je zakonsko opredeljena kot nepridobitna. Del teh sredstev so izvajalci pokrili za stroške zdravstvenega varstva, kar pomeni, da je vsak uporabnik s ceno storitve oskrbe pokril še izgubo iz naslova zdravstvenih storitev, čeprav je le-to že plačal s prispevki zdravstvenega zavarovanja. Še več, 5,2 milijona evrov presežkov sploh ni pojasnjena.
Uporabniki plačujejo dolgove koncesionarjev
Država javnih domov za ostarele ne gradi več. Zato se zadnjih deset let vse bolj širijo domovi s koncesijo, ki jim država omogoča, da pri določitvi cene oskrbe upoštevajo še nadomestilo stroškov za vloženi kapital. Kar pomeni, da stanovalci zasebnemu kapitalu plačujejo dolgove koncesionarjev, oziroma da stanovalci domov s koncesijo na tak način odplačujejo posojila, ki so jih lastniki najeli za gradnjo doma. Koncesionarski domovi so zato tudi dražji od javnih domov za starejše. Povprečna osnovna oskrba v javnih domovih znaša 577 EUR na mesec, pri koncesionarjih pa 707 EUR na mesec. Razlika med najcenejšim javnim in najdražjim koncesionarjem pa je kar 478 eur na mesec. Razlike so še večje pri bolj zahtevnih oblikah oskrbe. Računsko sodišče ugotavlja, da so uporabniki v zasebnih domovih plačujejo v povprečju za 27,7 odstotka višjo ceno kot uporabniki, ki so vključeni v javne zavode. Višja cena za enako oskrbo pa konec koncev pomeni neenako obravnavo stanovalcev.
Primož Siter: “Zasebni kapital domov za starejše občane ne gradi iz humanitarnih razlogov. Prav tako so kršene vse pravice uporabnikov, ki niso enako obravnavani. Zakaj bi moral uporabnik doma, ki ima koncesijo, za enako oskrbo plačati sto ali več evrov več od uporabnika javnega doma?”
Fiktivne stroške zasebniki prikazujejo kot odplačevanje posojil
Računsko sodišče v revizijskem poročilu ugotavlja, da koncesionarji ob tihi podpori MDDSZ, zaračunavajo previsoke oskrbnine, ki si jih ne morejo privoščiti niti upokojenci z nadpovprečnimi pokojninami. Ugotovljeni so bili celo primeri, ko so zasebniki uporabnikom in uporabnicam zaračunali tudi fiktivne stroške, ki so bili prikazani kot odplačevanje posojil. Poročilo navaja dva konkretna primera: 1) ko je pristojno ministrstvo odobrilo višje cene oskrbe, brez potrebnih dokazil o obstoju posojil oziroma 2) ko je odobrilo višje cene, čeprav so bila posojila odplačana že več let pred tem. Pri tem izpostavlja, da so uporabniki oskrbo preplačali tudi v višini 1.699 evrov letno.
Ministrstvo naj začne vlagati v javne domove, koncesionarje pa omeji
Ker na MDDSZ v zadnjih desetih letih niso storili nič, da bi se njim dobro znane nepravilnosti v domovih s koncesijo odpravile, kaj šele da bi se sistematsko začelo reševati problem pomanjkanja javnih domov za ostarele, v Levici sklicujemo nujno sejo Odbora za delo. Od pristojnega ministrstva in vlade bomo zahtevali, da:
-
nemudoma preveri in omeji cene v zasebnih domovih s koncesijo;
-
spremeni pravilnik, ki določa, da lahko dolgove zasebnikov odplačujejo uporabniki in uporabnice doma;
-
nemudoma pojasni, za kaj je bilo nepojasnjeno porabljenih 5,2 milijonov evrov presežka izvajalcev institucionalne oskrbe;
-
zagotovi, da se stanovalcem preneha dodatno zaračunavati osnovne storitve socialne oskrbe, kot je pomoč pri osebni higijeni, orientaciji, izvajanju dnevnih aktivnosti in drugo.
-
da pripravi akcijski načrt za reševanje prezasedenosti in kadrovske podhranjenosti v domovih za starejše, ki bo prelomil s dosedanjo politiko podeljevanja koncesij zasebnemu kapitalu in vseboval načrt za obnovo in razširitev obstoječih objektov ter gradnjo novih domov za starejše kot analizo kadrovskega stanja v domovih starejših občanov in predlog načrta za kadrovsko krepitev, ki bo omogočala kakovostno skrb za starejše.
