Zamašena arterija globalne trgovine

Velike kontejnerske matice, tankerji in ladje za razsuti tovor, ki plujejo po svetovnih oceanih, so krvožilje globalnega trga. Zlasti standardiziran kontejnerski transport je revolucioniral svetovno logistiko in največje ladje danes nosijo tudi po 23 tisoč tovrstnih kontejnerjev. Ko torej pride do nesreče ene največjih ladij na planetu na najožjem delu Sueškega prekopa, ki že tretji dan onemogoča ladijski promet po kanalu, je to približno tako, kot bi prišlo do krvnega strdka v aorti, nevarno blizu srcu svetovne trgovine.

Po Sueškem kanalu namreč dnevno pluje dobra desetina vsega svetovnega ladijskega transporta. V obeh smereh je že nakopičenih na stotine ladij, ki čakajo na sprostitev kanala in medtem kopičijo desetine milijard evrov gospodarske škode. Cena naftnih derivatov na svetovnih borzah se je dvignila za okoli 4 odstotne točke.

Neizogibne nesreče, geopolitična trenja na Bližnjem vzhodu, daljnosežne posledice koronakrize – vse to dokazuje, kako ranljiv je v resnici globalizirani kapitalizem, ki ga nekateri tako radi razglašajo za samoumevnega. Svarijo nas pred bližajočo podnebno katastrofo, ki bo obseg in dramatičnost nesreč neizbežno zaostrila. Navsezadnje pa tudi pričajo o potencialni moči organiziranega delavskega boja na ključnih točkah, kot so svetovna pristanišča ali Amazonovi logistični centri. 

Da se rešimo te odvisnosti od svetovnih trgov, je nujno potrebna določena mera deglobalizacije. Recimo preskrba s hrano, ki temelji na principih samozadostnosti in lokalne preskrbe. Ali pa energetska proizvodnja, ki je usmerjena v zadovoljevanje realnih potreb, ne pa v mešetarjenje na trgih energentov in karbonskih obveznic. In tudi povrnitev vsaj kančka nekdanje industrijske baze (namesto zapiranja tovarn v Ormožu in Slovenj Gradcu), da si je neka država v letu dni krize sama zmožna proizvesti maske in ostalo nujno zdravstveno opremo.

Na kratko: namesto zanašanja na nevidno roko trga ter večne mantre o liberalizaciji in globalizaciji potrebujemo družbo, ki bo politično in demokratično odločala o svojih prioritetah. Mi takšni družbi pravimo demokratični socializem.

Deli.