Cementarna v Anhovem je največja sežigalnica odpadkov v Sloveniji. V njej se sežge nekajkrat večja količina odpadkov kot v sežigalnici v Celju, s tem pa v okolje sprošča tudi večje skupne emisije rakotvornih in drugih zdravju škodljivih snovi. Trenutno za cementarne veljajo milejši pogoji za sežig odpadkov kot za sežigalnice, zato smo v Levici v sodelovanju s civilnimi iniciativami na področju okoljevarstva naredili potreben korak in pripravili ter vložili zakon o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. Z zakonom izenačujemo višino emisij škodljivih snovi v zrak v sežigalnicah in v napravah za sosežig ter postavljamo strožje pogoje za monitoring emisij snovi v zrak, prebivalcem Ahovega in doline Soče pa zagotavljamo ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja. Ker med ključne okoljske probleme v Sloveniji sodijo visoke količine emisij in nadzor nad emisijami v napravah za sežig in sosežig, smo danes v Levici skupaj s podpisi opozicijskih strank zavoljo interesa javnosti vložili še zahtevo za splošno razpravo o zakonu, ki za sosežig določa enako stroge pogoje kot veljajo za sežig odpadkov.
Cementarna je vir onesnaževanja okolja
V cementarni v Anhovem se letno sežge 109 000 ton odpadkov, med njimi je velik delež nevarnih odpadkov. Nov vir onesnaževanja pomeni nova zdravstvena in okoljska tveganja. Že iz načel okoljske pravičnosti in načela previdnosti je potrebno količino sežganih odpadkov omejiti. Kljub okoljskemu in zdravstvenemu opustošenju, ki je posledica pretekle in sedanje dejavnosti, ki se trenutno izvaja zahvaljujoč ohlapnim okoljevarstvenim standardom za sosežigalnice, je Salonit iz Anhovega v preteklem letu na Agencijo Republike Slovenije za okolje vložil vlogo za povečanje dovoljenih količin proizvodnje klinkerja s 3180 ton na dan na 3500 ton na dan, kot tudi dovoljenje za povečanje obsega sosežiga odpadkov s 109 tisoč ton na leto na 135 tisoč ton na leto. Zahvaljujoč političnemu pritisku in pritisku javnosti je Salonit Anhovo vlogo umaknil. Kar pa ne pomeni, da se je temu odpovedal, saj napoveduje, da bo v prihodnosti celotno proizvodnjo ogreval s 100% uporabo alternativnih goriv, kar je drugo ime za odpadke.
Z zakonom do ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja
Ker so emisije snovi v zrak in vodo pomembno vprašanje, je njihovo regulacijo potrebno, tako kot v nekaterih drugih državah EU, urediti z zakonom in preprečiti dolgoročne posledice na zdravje ljudi, varstvo okolja in na povečanje antropogenih emisij v ozračje in kakovost zraka. Zato smo pred časom v Levici skupaj s civilnodružbenimi organizacijami s področja okoljevarstva v državnozborsko proceduro vložili zakon o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov, ki izenačuje višino emisij snovi v zrak v sežigalnicah in v napravah za sosežig ter postavlja strožje pogoje za monitoring emisij snovi v zrak iz omenjenih naprav.
Splošna razprava je interesu javnosti
Ker med ključne okoljske probleme v Sloveniji sodijo visoke količine emisij in nadzor nad emisijami v napravah za sežig in sosežig, sedanja ureditev pa daje prednost potrebam onesnaževalcev pred varovanjem okolja in zdravja prebivalcev, smo danes v Levici skupaj s podpisi opozicijskih strank LMŠ, SD in SAB zavoljo interesa javnosti vložili še zahtevo za splošno razpravo o Zakon o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov.
S tem sledimo javnem interesu prebivalcev Anhovega, Deskel, občine Kanal ob Soči in srednje doline Soče, ki že desetletja skupaj s civilno družbeni iniciativami neuspešno opozarjajo na zdravstvene in okoljske težave, nekoč povezane s proizvodnjo azbesta, danes pa s povečevanjem emisij sosežiga odpadkov v tamkajšnji cementarni.
