Pokojnine v Slovenije ne zagotavljajo varne starosti. Kar 89 tisoč upokojencev živi pod pragom tveganja revščine. Predlagana vladna reforma pokojninske zakonodaje je zgolj kozmetični popravek, ki je bolj kot izboljšanju socialnega položaja trenutnih in bodočih upokojence namenjena spremembam in prekarizaciji trga dela. Da reforma ne rešuje ključnih problemov in je zgolj bežne in minljive narave, priznava celo Ministrstvo za delo v svojih pojasnilih na kritike zakonodajno-pravne službe državnega zbora.
V Levici menimo, da je treba vsako pokojninsko reformo presojati vsaj z dveh vidikov:
- Kako vpliva na trg delovne sile? Ali ga dodatno prekarizira? Ali ustvarja dodatno bedo in znižuje plače?
- Kako reforma vpliva na socialni položaj sedanjih in bodočih upokojencev?
Po teh kriterijih predlagana reforma ne prestane testa vzdržnosti in smiselnosti. Prav tako ne odpravlja krivic za nazaj, čeprav bi bilo to nujno. Za v bodoče pa ta reforma predstavlja povečano negotovost na trgu dela. S prisiljenim podaljševanjem delovne aktivnosti je obenem tudi darilo zdravnikom, profesorjem in birokratom, ki se v nedogled pasejo v javnem sektorju.
Katastrofalni položaj upokojencev se z reformo ne bo bistveno popravil. Spomnimo, da več kot 58.000 upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 500 EUR. Skoraj 160.000 upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 600 EUR. Prag tveganja revščine za leto 2018 je znašal 662 EUR, kar pomeni, da 160.000 upokojencev prejema pokojnino, ki je vsaj 60 EUR nižja od praga tveganja revščine! Ob tem zagotovljena pokojnina v tem trenutku znaša 530 EUR. V luči teh dejstev bomo v Levici predlagali dopolnila k vladni noveli, s katerimi želimo odpraviti vsaj dve bistveni nepravičnosti v našem pokojninskem sistemu.
Dvig zajamčene pokojnine na 613 evrov
V Levici predlagamo dvig zagotovljene pokojnine na raven minimalnih življenjskih stroškov, torej na 613,14 EUR. To je cilj, h kateremu se je v svoji koalicijski pogodbi zavezala tudi koalicija Marjana Šarca. Predlagamo tudi dvig najnižje možne izplačane pokojnine na 52 % najnižje pokojninske osnove, kar znese približno 441,67 EUR. Gre torej za dvig na raven kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov.
Odmerni odstotek: Izboljšati se mora tudi položaj preteklih upokojencev
Poleg omenjenega dviga smo predlagali še, da se postopen dvig odmernega odstotka, kot ga predvideva vladna novela, upošteva tudi za tiste, ki so že upokojeni na podlagi drugih zakonskih aktov. Cilj tega predloga je predvsem odpraviti nepravičnosti, ki so bile povzročene z novelo ZPIZ-2 v letu 2013. Gre za generacijo upokojencev, ki je bila tako rekoč prisilno upokojena pod izrazito slabimi pogoji in z izredno nizkim odmernim odstotkom.
