Za izobraževanje, ki ne poglablja socialnih razlik med učenci

Danes so se v šolske klopi vrnili osnovnošolci in dijaki. Zaradi negotovega epidemiološkega stanja so se k pouku vrnili v spremenjenih okoliščinah, ki jih zaznamujejo zaščitne maske, omejeno gibanje, prezračevanje učilnic in drugi predvideni ukrepi. V Levici že dlje časa opozarjamo, da koronakriza dodatno zaostruje socialne razlike med otroki in da bodo imeli predpisani ukrepi negativen vpliv na njihov razvoj. Naloga izobraževalnih institucij ni samo, da izvajajo izobraževanje. Te ustanove imajo tudi vzgojno in socializacijsko vlogo, pogosto pa so tudi eden redkih branikov pred poglabljanjem socialnih neenakosti med otroci. Zato ministrstvo za izobraževanje pozivamo, da vsem dijakom in šolarjem omogoči čim bolj nemoteno nadaljevanje šolanja, ki ne bo dodatno poglabljalo socialnih razlik med njimi.

Bistveno je, da se prepreči poglabljanje socialnih razlik

Razlike in socialne neenakosti najmočneje občutijo otroci. Premoženjski in socialni status se iz domačega okolja vse pogostoje prenaša v šolske klopi. Koronakriza pa je socialne razlike med otroki dodatno zaostrila. Učenje na daljavo v času zaprtja šol nikakor ni bilo enako za vse, saj vsi otroci nimajo niti potrebne opreme niti primernega prostora za sodelovanje v tovrstnem učnem procesu. Prednost so imeli tisti, ki imajo na voljo najsodobnejšo tehnično opremo, primerne prostore in pomoč staršev. V izrazito slabšem položaju pa so bili vsi tisti otroci, ki teh možnosti nimajo. Te neenakosti so in bodo še naprej vplivale na učni uspeh učencev ter reproducirale obstoječe družbene razlike. Otroci bogatih bodo pametni in uspešni, otroci revnih pa nikoli dovolj pametni in nikoli dovolj uspešni.

Nedavna analiza Los Angeles Timesa, ki je zajela 45 šolskih okrožij s skoraj milijon in pol otroki, je pokazala, da učenje na daljavo izrazito poglablja socialne razlike in da bo imel ta ukrep resne posledice za celotno generacijo otrok. Da kot družba dopuščamo, da se socialna stratifikacija neposredno dogaja že pri otrocih, je nesprejemljivo. Prav vsak otrok bi moral imeti enake možnosti in enake pogoje za razvoj.

Nepremišljeni ukrepi imajo lahko dolgoročne negativne posledice na razvoj otrok in mladostnikov

Izkušnje iz sosednje Hrvaške kažejo, da so imele prekinitve izobraževanja med vojno dolgoročne posledice na generacije, ki so takrat obiskovale šolo. Podobno se lahko zgodi tudi tokrat – Svetovna zdravstvena organizacija predvideva, da bo virus v družbi prisoten še vsaj dve leti. Ali to pomeni, da naj bi bilo izobraževanje otrok in mladostnikov še celi dve leti organizirano po izrednih standardih? Ali se je kdo v vladi vprašal, kaj bo to zanje pomenilo na dolgi rok?

Čeprav šole v prvem valu koronakrize niso bile žarišča, od koder bi se širile okužbe, je NIJZ podal priporočila izobraževalnim ustanovam, naj tudi najmlajši učenci nosijo maske in vzdržujejo varnostno razdaljo do sovrstnikov. Številni pedagogi in strokovna združenja opozarjajo na nezmožnost celostnega in doslednega upoštevanja takšnih priporočil v praksi. Da so takšna navodila neživljenska, menimo tudi v Levici.

Namesto da bi poskrbeli za rešitve, so na ministrstvu dopustovali

Neverjetno je, da je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport celotno poletje dobesedno dopustovalo. Namesto da bi zagotovili dodaten kader in dodatne prostorske kapacitete ter na podlagi tega organizirali manjše učne skupine, so pisali usmeritve. Za povrh teh usmeritev niso niti uskladili s sindikati, torej z delavci in delavkami, ki bodo pod temi usmeritvami dejansko delali. Obseg dela učiteljev in učiteljic se bo očitno povečal, a tega vlada ni nikjer ovrednotila. Dosegli so popoln kaos, šole so prepuščene same sebi, jedilnice se organizirajo po vežah, s pomočjo gasilskih klopi, otroci morajo v šolah vzdrževati socialno distanco, ko čakajo na pouk, pa skupaj stojijo na dvoriščih. Starši so zdaj neinformirani, otroci zbegani, ministrica pa oboje. Sreča v nesreči je, da so se ravnatelji relativno uspešno organizirali in pripravili na nove razmere.

V Levici ponovno opozarjamo, da organiziranje vzgojno-izobraževalnega procesa v novih razmerah ni zgolj logistična težava, ampak kompleksen problem z realnimi posledicami, ki se lahko pokažejo šele čez leta. Zato pozivamo ministrstvo, da zagotovi dodatne prostorske kapacitete in dodaten kader, da zmanjša število otrok v razredih, ter zagotovi brezplačna testiranja za vse učitelje in vzgojitelje. Naloga ministrstva je, da v novih razmerah omogoči enake pogoje in možnosti za vse otroke.

Deli.