V Franciji je konec tedna potekal prvi krog predčasnih parlamentarnih volitev – ki jih je predsednik Macron sklical nemudoma po uspehu Marine le Pen na evropskih volitvah.
Macronova računica je bila, da tudi zaradi svoje nepriljubljenosti razpiše volitve, ob tem pa s strašenjem pred pohodom skrajne desnice postroji levico in prisili volilce k taktičnemu glasovanju “za manjše zlo”.
Macronu se ta nakana ni izšla: združena ljudska fronta Melenchonove France Insoumise, komunistov, zelenih in socialnih demokratov je z 28 % glasov tik za Marine Le Pen pri 29,5 % glasov. Macron je daleč zadaj na tretjem mestu, kakšnih 10 odstotnih točk nižje. Ob takšnem izidu je na dlani, da je pravzaprav on tisti, ki bi se moral ukloniti.
Tega seveda ne namerava storiti. Medtem ko se je ljudska fronta zavezala, da bo v drugem krogu umaknila tretjeuvrščene kandidate, zato da izboljša možnosti nasprotnikov Marine Le Pen, Macron govori o “dveh skrajnostih”, levi in desni, odgovor na katere da so razumne sredinske politike. Gre za tako imenovano “teorijo podkve”, eni najbolj škodljivih in neutemeljenih predstav v političnem prostoru. Dejstvo je, da se progresivne in razumne politike v svetu, ki je zdrsnil globoko v desno, ne nahajajo na sredini.
Odkar je na oblasti (z izjemno večino), so Macronove “razumne politike” v Franciji zagovarjale podaljševanje delovnega tedna, dvig upokojitvene dobe na 64 let, vojno proti sindikatom, prelaganje draginje pa na revnejše prebivalstvo z dvigovanjem cen goriva. Vse to pa ob kopiranju in krinki desničarske islamofobne retorike.
Svet, ki ga francoskim volilcem ponuja Macron, je izmenjevanje med liberalnokapitalistično sredino in skrajno desnico, ki živita v simbiozi. Sredina razočara, omogoči pohod skrajne desnice na oblast, se vrne nazaj s taktičnim glasovanjem za manjše zlo, a žal vedno znova razočara.
Ta začaran krog lahko razbije samo levica. Fašizem in neoliberalizem sta dve plati istega kovanca, odgovor nanje pa je en sam: socialistične politike, ki bodo zaustavile družbene krivice in rastoče neenakosti, s tem pa tudi razloge za zmotno iskanje grešnih kozlov med priseljenci, reveži in manjšinami.
Zato prihajajočo nedeljo, ko bodo v Franciji volili v drugem krogu, želimo Jean-Luc Melenchonu in njegovi fronti vso srečo.
