SPOROČILO ZA JAVNOST
V Združeni levici smo nasprotovali sprejemanju Zakona o fiskalnem pravilu, ker je ta ekonomsko zgrešen, škodljiv in nevaren projekt, ki bo državo močno omejil predvsem pri njenih protikriznih, razvojnih in socialnih politikah. Vsi ti negativni učinki so vidni že pri proračunih za naslednji dve leti. Kljub temu smo v ZL poskušali vsaj izboljšati nekatere določbe sprejetega Zakona, med drugim tudi glede Fiskalnega sveta.
Z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga obravnavamo danes v DZ, predsedniku in članoma Fiskalnega sveta določamo višino plače. Vlada in koalicija predlagata, da postane funkcija predsednika Fiskalnega sveta šesta najbolje plačana funkcija v državi, takoj za z plačami predsednika republike, predsednika vlade, predsednika državnega zbora, predsednika vrhovnega sodišča ter predsednika ustavnega sodišča. Vlada in koalicija predlagata tako visoko plačo, ker ima takšno plačo tudi predsednik Računskega sodišča oziroma ker naj bi šlo za povsem primerljiva organa.
V Združeni levici smo prepričani, da so predlagani plačilni razredi – za predsednika fiskalnega sveta (64 plačni razred) in njegove člane (59 plačni razred) – odločno previsoki in da jih je potrebno znižati. Zato je rešitev, ki jo predlagata Vlada in vladajoča koalicija, za nas nesprejemljiva, poleg tega pa temelji na napačnih argumentih o primerljivosti organa in funkcij predsednika Fiskalnega sveta in Računskega sodišča.
Namreč, Fiskalni svet in Računsko sodišče nikakor nista primerljiva organa. Medtem ko je Računsko sodišče najvišji revizijski organ za kontrolo celotne javne porabe v Republiki Sloveniji (občin, javnih zavodov, javnih podjetji, državnih organov, bank in zavarovalnic v večinski lasti države ali občine), je Fiskalni svet posvetovalno telo vlade, ki opravlja le dve funkciji: spremlja in ocenjuje javnofinančne politike. Člani računskega sodišča so poklicni funkcionarji, njihova funkcija pa je nezdružljiva s praktično vsemi ostalimi funkcijami in poklici, medtem ko je funkcija člana Fiskalnega sveta nekakšna dodatna zaposlitev. Predsednik Fiskalnega sveta bo zaposlen za najmanj 50%, član pa za največ 50% delovnega časa. Funkcija člana je nezdružljiva le z drugo javno funkcijo ali z dejavnostjo upravljanja, nadzora ali zastopanja proračunskega uporabnika. Poleg tega predsednik računskega sodišča zastopa in predstavlja računsko sodišče, je generalni državni revizor in predstojnik računskega sodišča, ki ima skupno 126 zaposlenih, predsednik Fiskalnega sveta pa zastopa Fiskalni svet ter vodi in organizira delo treh članov sveta ter največ do štirih javnih uslužbencev.
Ker med Računskim sodiščem in Fiskalnim svetom ni niti ene same podobnosti, ki bi opravičevala odločitev vlade in koalicije, da mora imeti predsednik Fiskalnega sveta enako plačo kot predsednik Računskega sodišča, smo v ZL z amandmajem predlagali bolj utemeljeno rešitev, namreč da se za določitev plačnega razreda vzame resnično primerljiv organ, t.j. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Njegove naloge in pristojnosti so skoraj identične nalogam in pristojnostim Fiskalnega sveta: oba namreč spremljata, analizirata in vrednotita, ugotovitve obeh pa so podlage za pripravo vladnih predpisov. Zato smo tudi predlagali, da se za predsednika Fiskalnega sveta določi enaka plača kot za direktorja UMAR, to je 58. plačni razred.
Glede na to, da je koalicija amandmaju nasprotovala z argumentom, da če želimo dobre in strokovne ljudi, jim moramo ponuditi tudi ustrezno plačilo za delo, v ZL predlagamo da enaka stališča zagovarjajo tudi, ko gre za ostale zaposlene v javnem sektorju. Koalicijo in vlado zato pozivamo, da pozove ministra za javno upravo naj prekine pogajanja s sindikati javnega sektorja, sprosti vse varčevalne ukrepe na področju plač ter nemudoma ukine vseh prvih 15 plačnih razredov, katerih višina je določena celo pod minimalno plačo.
