Vladna davčna reforma: Plus 100 mio EUR za 7,3 % zavezancev z najvišjimi plačami, minus 40 mio EUR za javna sredstva

Združena levica ne podpira predvidene koalicijske davčne reforme. Predlagana dohodninska lestvica je manj pravična od sedanje. Reforma v času največjega zmanjševanja primanjkljaja krči proračunske prihodke za 40 mio EUR.

Uvedba novega dohodninskega razreda in znižanje davčne stopnje bosta koristila izključno 7,3 % davčnim zavezancem z najvišjimi plačami. Največ bodo pridobili prav tisti privilegiranci, ki se uvrščajo v sedanji 4. oziroma novi 5. razred, pri katerih se učinki predlaganih sprememb seštevajo.

Zato je poročanje nekaterih medijev, da je predlog dobra novica za »nižji in srednji razred«, grobo zavajanje. Edini ukrep, ki bo koristil prejemnikom najnižjih plač, je dvig meje za najvišjo splošno olajšavo. S tem bo kompenzirana sprememba definicije minimalne plače. Zmanjšanje obdavčitve 13. plače in nagrad je univerzalen ukrep, od katerega bodo imeli korist tudi najbolje plačani, zlasti če bo vključeval tudi obdavčitev direktorskih nagrad. Spreminjanje lestvice pa bo, kot rečeno, koristilo zgolj in samo 7,3 % najbolje plačanih.

Poleg tega se je treba zavedati, da sta prav »nižji in srednji razred« sta namreč najbolj odvisna od socialne države, ta pa od proračunskih prihodkov. Znova opozarjamo, da socialni prejemki ne pokrivajo niti uradnih minimalnih življenjskih stroškov. V proračunu za leto 2017 sredstva za uskladitev niso zagotovljena. Še težje jih bo zagotoviti, če se bodo prihodki od dohodnine zmanjšali za 40 mio EUR. V pravljico o »učinkovitejšem pobiranju davkov, ki naj bi nadomestilo izpad, namreč ne verjamemo.

Koalicija bi lahko proračunske prihodke povečala za vsaj 100 mio EUR, če bi pustila pri miru edini del davčnega sistema, v katerem vsak plačuje po svojih zmožnostih. Zadostoval bi dvig stopnje davka od dohodkov pravnih oseb na 20 %, kar je še vedno 2,6-odstotne točke manj od povprečja EU. S tem, ko se je odločila, kakor se je, se je spet postavila na stran najbolje plačanih državljanov, tistih 10 %, ki nimajo le najvišjih dohodkov, ampak tudi 35,2 % vsega finančnega premoženja v Sloveniji.

Deli.