Objavljeno 16.06.2015
Deregulacija je škodljiva tako za blaginjo ljudi kot za razvoj v tej državi. Zato smo v Združeni levici glasovali proti predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini. Glasovali smo proti deregulaciji.
V Združeni levici smo v ponedeljek, na začetku 9. redne seje Državnega zbora, predlagali umik Zakona o trgovini, ki bo dereguliral trgovske poklice. Poudarili smo, da je deregulacija škodljiva z različnih vidikov: 1. za delavke in delavce, saj jih postavlja v zaostren konkurenčni položaj na trgu delovne sile, kar pomeni, da morajo biti pripravljeni delati več za manjše plačilo in so prisiljeni pristati na manjše delavske pravice. 2. za potrošnike, saj se kakovost trgovskih storitev zmanjša, 3. za manjše in srednje trgovce, ki ne zmorejo zdržati pritiska največjih trgovskih verig, 4. za šolski sistem in izobrazbo nasploh, saj deregulacija razvrednoti pridobljeno izobrazbo in izobrazbo kot cilj sam po sebi. In 5. deregulacija trgovskih poklicev je škodljiva za razvoj celotne države, ker je trgovina vpeta v širšo mrežo od kmetijstva, industrije, šolskega sistema in socialnih pravic. Deregulacija pomeni socialni dumping, pomeni napad na blaginjo večine ljudi.
Umik točke smo predlagali, ker so tej zakonski spremembi nasprotovali skorajda vsi, ki jih deregulacija posredno ali neposredno zadeva, ker ni bila usklajena s socialnimi partnerji in ker na obravnavi minister Počivalšek ni jasno razumel, za kakšno spremembo gre. Še več, dejansko je pritrdil vsem kritikom, saj je dejal – citiramo: »govorimo o četrti in pa o peti stopnji izobrazbe, ki še vedno ostaja. Govoriti o popolnem neizobraževalnem pristopu na tem področju /je/, ne vem, neustrezno«. Seveda pa gre prav za to – odpravo pogoja o četrti in peti stopnji izobrazbe.
Včeraj ob našem predlogu umika zakona je ministrstvo ponovilo svoje floskule o odpravi administrativnih ovir (kakšna administrativna ovira pa je izobrazba človeka?!), o tem, da nikjer v Evropski uniji ni takšnih predpisov (kar drži le delno, saj obstaja mnogo drugačnih mehanizmov, kot je na primer sistem vajeništva) in o fleksibilnosti za družinska podjetja ter fleksibilnosti pri samozaposlovanju (kot da nimamo že zdaj najvišje stopnje prekernosti med mladimi v Evropski uniji, kot da že zdaj ni bilo dovolj velike erozije delavskih pravic).
Če na deregulacijo trgovskega poklica pogledamo z malo širše perspektive, zelo jasno vidimo, kako na sprejem zakonodaje vplivajo različni interesi družbenih razredov in skupin. Spremembo odločno podpirajo v Trgovinski zbornici Slovenije, ki zastopa predvsem interese velikih trgovcev; trgovskih verig, ki obvladujejo dobršen del dejavnosti. Nasprotujejo ji predstavniki sindikatov iz različnih central ter predstavniki malih in srednjih trgovcev pri Obrtni zbornici Slovenije. Na eni strani imamo torej predstavnike velikega kapitala, na drugi pa delavke in delavce ter male obrtnike oziroma trgovce. V tej enačbi seveda manjka še ključen faktor – država.
Država – oziroma v bolj ozkem smislu vlada – bi morala biti v tem konfliktu nevtralni deležnik, ki posreduje med organiziranim delom in kapitalom. V Združeni levici smo prepričani, da bi morala država posredovati tako, da zaščiti šibkejše, da zaščiti interese večine: delavke in delavce ter male trgovce in obrtnike. A ravno ta sprememba zakonodaje kaže, da je vlada popolnoma stopila na stran kapitala in ostro zagovarja deregulacijo, ki bo škodljiva za velik del družbe. Država tako postaja le še orodje v rokah kapitala.
Takšne države pa nočemo. V Združeni levici bomo glasovali proti Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini, glasovali bomo proti deregulaciji. Ker je ta škodljiva tako za blaginjo ljudi kot za razvoj v tej državi. Ker je poklic prodajalca in poslovodje v resnici že dereguliran, saj je predpisana le minimalna stopnja izobrazbe, ne pa specifična smer izobrazbe. Ta minimalni pogoj pa prispeva k zagotavljanju kakovosti trgovinskih storitev ter zagotavlja vsaj določeno stopnjo varnosti za zaposlene.
