V koaliciji Združena levica proračuna za leti 2016 in 2017 ne bomo podprli, ker proračun na prihodkovni strani ni pravičen, na odhodkovni pa ni socialen. Vlada ni pripravila nobenih ukrepov za povečanje prihodkov, po drugi strani pa nadaljuje s siromašenjem socialnih storitev in prejemkov, zdravstva, izobraževanja in investicij. Nadaljevanje te usmeritve, ki ga predvideva tudi Program stabilnosti do leta 2019, ima negativne kratkoročne in dolgoročne posledice za socialno državo in razvoj. Siromašenje ključnih namreč zmanjšuje dostopnost, hkrati pa odpira prostor za komercializacijo javnih storitev. Zanašanje na komercialna zavarovanja in storitve pa povečuje neenakost in revščino.
V Združeni levici nismo presenečeni nad nadaljevanjem izrazito antisocialnih politik vlade, ki je letos uzakonila in v ustavo vpisala fiskalno pravilo ter iz njega izključila vse varovalke, s katerimi bi lahko zaščitila socialno državo.
Vlada noče pravično povečati prihodkov, ker noče poseči v interese kapitala in premožnih
Proračunske postavke, ki jih je predlagala vlada Mira Cerarja, pričakovano kažejo na to, da Slovenija odločno sledi praksam neliberalne politike, ki težijo k nizkim davkom za bogate in podjetja, a visokim dajatvam za široke množice. Čeprav vlada v obrazložitvi proračuna trdi, da bo zagotovila »primerno raven pravičnosti«, na področju davkov dela ravno nasprotno, saj favorizira protisocialne (posredne) davke na račun pravičnih neposrednih davkov:
– proračun predpostavlja ukinitev četrtega dohodninskega razreda in se odreka približno 16 milijonom evrov, ki jih plača 3,4 promila največjih zaslužkarjev v državi (Avstrija, Belgija, Danska, Nizozemska, Švedska, Francija imajo tudi vsaj 50-odstotno najvišjo stopnjo obdavčitve, Švedska pa npr. 56,9 odstotno obdavčitev);
– ohranja nizko stopnjo davka od dohodka pravnih oseb (dobiček), ki je s 17 % med najnižjimi v EU (v Avstriji je na primer 25 % v Italiji 27,5 %);
– po drugi strani pa začasni dvig DDV z 20 % na 22 % oziroma z 8,5 % na 9,5 % spreminja v trajen ukrep, čeprav je delež posrednih davkov v Sloveniji neobičajno visok;
– poleg tega vlada še vedno ni pristopila k odpravi nesolidarnega in neučinkovitega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Vse to so rezerve za financiranje javnih dobrin, ki pa so za vlado, zaščitnico premožnih in kapitala, nedotakljive. Zato ni čudno, da kljub visoki gospodarski rasti prihodki od davkov iz kapitala padajo. Tako smo celo v medkriznem letu 2011 z davkom na dobiček zbrali 667,6 mio EUR, za leto 2016 je napovedanih samo 558,8 milijona evrov, kar je celo 2,7 % manj kot naj bi jih zbrali letos, čeprav bo BDP narasel za 2,7 %. Podobno je z davki na kapitalske dohodke, kjer so napovedi prav tako bistveno pod realizacijo v kriznem letu 2012. Vse to je posledica politike »razbremenjevanja podjetij«. Predvsem obe Janševi vladi sta davek na dobiček znižali s 25 % na 17 %, odpravili davek na izplačane plače, bistveno zmanjšali progresijo dohodninske lestvice in iz nje izvzeli dohodke od kapitala, ki so zdaj obdavčeni enako, ne glede na to, ali jih prejema upokojeni mali delničar ali najbolje plačan menedžer.
Zdravje, socialno varstvo in razvoj niso prioritete te vlade
Da gredo proračunski ukrepi tudi na strani izdatkov v napačno smer, kaže nadaljevanje varčevalnih ukrepov na področja socialne vključenosti, izobraževanja, zdravja in infrastrukture. Vlada v predlogu proračuna tako ohranja nesprejemljivo nizko spodnjo mejo nadomestil za primer brezposelnosti (350 EUR bruto) in številne varčevalne ukrepe na področju starševskih prejemkov, državnih štipendij in drugod. Predvsem pa je nesprejemljivo, da niti 6 let po tem, ko je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti praktično v isti sestavi na podlagi izračuna življenjskih stroškov obljubilo, da bo minimalni dohodek, od katerega se odmerjajo socialne pomoči, zvišalo na 308 EUR, dolgoročno pa na 385 EUR, še naprej ostaja pri 289 evrih. In to kljub temu, da bi bilo za ta ukrep potrebnih zgolj 16 oziroma 60 milijonov evrov dodatnih sredstev, pri čemer bi 16 milijonov pridobili že samo z ohranitvijo sedanjega 4. dohodninskega razreda.
Vlada bo kljub jasno ugotovljenim potrebam vrnitev na predkriznih 289 EUR nedvomno interpretirala kot velik uspeh v boju proti revščini, čeprav revščina vztraja na rekordni stopnji 14,5 5, v nekaterih skupinah, posebno pri starejših samskih ženskah, pa dosega celo 42,1 %. Zato ni čudno, da je v Sloveniji danes revnih 65.000 več prebivalcev kot leta 2007. Zaradi neustrezne socialne politike se je od leta 2010, ko si je Slovenija za cilj v okviru strategije Evropa 2020 zastavila zmanjšanje števila revnih za 40.000, to število povečalo za 36.000.
Da proračun ne zasleduje programskih prioritet, kažejo tudi načrtovani izdatki za zdravstvo. Namesto, da bi vlada povečala javna sredstva, ki se namenjajo zdravju, jih zmanjšuje. Sredstva za zdravstvo se tako zmanjšujejo za 30 milijonov evrov glede na leto 2015 in 9 milijonov glede na leto 2014, zaradi znižane povprečnine občin se bodo zmanjšala tudi občinska sredstva za zdravstvo, kar skupaj s praktično stagnacijo sredstev ZZZS pomeni nov upad javnih sredstev, ki jih namenjamo za zdravje. Rezultat je zaostanek za razvojem medicine in več kot 200 tisoč čakajočih pacientov v panogi, po kateri smo se do nedavnega lahko primerjali z najboljšimi.
Alternativa obstaja
Kot kratkoročno alternativo na prihodkovni strani bomo v Združeni levici predlagali ukrepe za povečanje prihodkov od davkov na kapital in visoke dohodke, s katerimi bi pridobili okrog 140 milijonov evrov dodatnih prihodkov. S temi sredstvi bi omogočili dvig minimalnega dohodka na 385 evrov in najnižjega nadomestila za brezposelne na 520 evrov ter povečanje osnove za odmero starševskega nadomestila. V ta namen bi se porabilo dobrih 100 mio evrov. Ostala sredstva bi razporedili po prioritetnih sektorjih.
Ker ta proračun ne zagovarja pravičnosti in socialne vključenosti, ga v Združeni levici ne bomo podprli.
