Pri naši nepodpori ne gre samo za nekompetentnost predlagane kandidatke, ampak predvsem za nasprotovanje škodljivim politikam vlade na področju izobraževanja, ki si jih bo bodoča ministrica nekritično prizadevala izvrševati. Zdi se, da je glavni kriterij pri izbiri Klavdije Markež to, da bo poslušno nadaljevala s škodljivimi ukrepi in se ne bo preveč upirala rezom, ki jih bo zahteval finančni minister Mramor.
Na področju znanosti in izobraževanja je nujnih kar nekaj velikih reform. Zagotovo je to področje visokega šolstva. Upamo, da ministrica ne bo nadaljevala usmeritve Setnikar Cankarjeve in Pikala. Jasno je, da potrebujemo nov Zakon o visokem šolstvu, ki bo jasno zagotovil udejanjanje javnega interesa v visokem šolstvu.
Trenutno lahko na tretji bolonjski stopnji študirajo samo tisti, ki si lahko privoščijo šolnino – ne pa tisti, ki bi tja sodili po meritokratskih kriterijih. Za doktorski študij je, skratka, meritokracija suspendirana. Kandidatka se ni zavzela za ureditve sofinanciranja doktorskega študija in je podprla proračun, ki te postavke nima.
Objava astronomskih honorarjev privilegirane akademske elite zelo jasno kaže, da se je logika gospodarstva že globoko usidrala v javni sektor. Da obstaja 1 %, ki brez sramu bogati na račun večine. Gre za zasebni, tržni, interes znotraj javnega, skupnega interesa.
Zasebni interes vdira v javno izobraževanje na mnogih ravneh. To ima velike družbene posledice. Izobrazba ne bo več pravica, ampak privilegij za tiste, ki si jo bodo lahko plačali. Obenem bomo izgubili razvojni potencial, tako kadrovski kot raziskovalni – kam potem vodi pot te države?
V Združeni levici se zavzemamo za jasno ločnico med javnim in zasebnim šolstvom. Država bi morala financirati le javno šolstvo, na pa da financira zasebnega in s tem še zmanjšuje že tako premajhna sredstva za javno šolo. Samo kvalitetna javna šola lahko omogoča izobrazbo, ki ni odvisna od premoženjskega in socialnega statusa otrok. Samo kvalitetna in polno financirana javna šola lahko zagotovi zares kvalitetno in sekularno izobrazbo.
Vemo, da bodoča ministrica – tako kot celotna Stranka Modernega centra – ni podprla spremembe 57. člena ustave, ki smo jo predlagali skupaj s Socialnimi demokrati, Zavezništvom in DeSUS-om. Od zagovornice javnega šolstva pričakujemo, da bo takšno spremembo podprla.
Sekularizem slovenskega šolskega sistema je na preizkušnji tudi na državnih univerzah. S spremembo statuta Univerze v Ljubljani se namreč poizkuša dejavnost izobraževanja učiteljev prenesti na Teološko fakulteto. Z drugim besedami, dejavnost izobraževanja učiteljev tudi za javno sekularno šolo bo podeljena Teološki fakulteti!
Odbor Državnega zbor za izobraževanje je obravnavo te škodljive pred nekaj tedni zavrnil. A sporni odlok se že naslednji teden vrača na dnevni red odbora, katerega članica je do izvolitve za ministrico tudi Klavdija Markež. Kandidatko za ministrico sprašujemo in zahtevamo jasen odgovor, ali boste kot ministrica za izobraževanje nasprotovali tem škodljivim spremembam statuta Univerze v Ljubljani?
To se le nekateri izzivi na tem ključnem področju, ki ga v svoje roke prevzema Klavdija Markež. Izobraževanje, znanost in šport – področja, ki odločajo razvoju v državi. Zaradi splošne usmeritve vlade Mira Cerarja lahko ugotovimo, da so obeti slabi.
Ljubljana, 27.03.2015
Foto: STA
