Objavljeno 16.06.2015
Slovenska in nasploh evropska zakonodaja o gibanju in delu tujcev je na žalost vedno bolj represivna. Priseljence vedno bolj ločuje na različne kategorije, ki jih postavlja v zelo različne, zelo neenakopravne položaje.
V zakonodaji o gibanju in delu tujcev se jasno odraža podrejenost dela kapitalu , ki postaja bistvo neoliberalne Evropske unije. Gibanje delavcev, torej ljudi, in njihovo pravico do preživljanja predpisi omejujejo na sto in en način, tudi za ceno uničenih življenj in družin, ki bežijo s kriznih žarišč v Trdnjavo Evropo. Noben predpis pa ne omejuje prostega pretoka kapitala, ne glede na to, kakšno škodo povzroča. Evropska unija dopušča odtekanje družbenega bogastva v davčne oaze. Dopušča je premila beseda:države, kot je Luksemburg, so de facto davčne oaze. Večina formalnih davčnih oaz, na primer znameniti Kajmanski otoki, stoji na kolonialnih ozemljil držav, članic Evropske unije. In Evropska unija to mirno gleda.
Zakon o zaposlovanju tujcev postavlja visoke ovire za priseljence, ki iščejo boljše življenje. Velika večina si jih ne more pravočasno zagotoviti dela in zato ne izpolnijo osnovnega pogoja za zakonito prebivanje v Sloveniji. Tisti, ki si uspejo najti zaposlitev, so več let vezani na enega samega delodajalca. To je pravna podlaga za nezakonito izkoriščanje tujih delavcev, ki dobesedno gradijo Slovenijo. Zadnje mesece lahko spremljamo usodo bosanskih delavcev slovenskih podjetij v Nemčiji, pred leti smo bili priča zgodbam delavcev, ki so gradili TEŠ-6 ali Stožice, še pred tem je bila prva stavka tako imenovanih izvajalcev pristaniških storitev v Luki Koper. Ta vrsta prekarnega dela je nastala kmalu po odcepitvi Slovenije, vanjo pa so bili prisiljeni izbrisani prebivalci in drugi državljani republik iz nekdanje Jugoslavije, da so si zagotovili pravno podlago za prebivanje v Sloveniji. Ta koncept, da je delavec najprej odvisen od enega delodajalca, je tako zakoreninjen, da ga celo ni mogoče popraviti s popravkom tega zakona.
Vsekakor pa bi bilo treba odpraviti dve drugi napaki v zakonu, in sicer neupravičeno razlikovanje med delavci na podlagi izobrazbe in kriminalizacijo delavcev, ki ta zakon kršijo zaradi ekonomske prisile.
Vlada je pripravila zakon na podlagi strategije ekonomskih migracij, ki temelji na napačnih predpostavkah. Zato tudi ta zakon pri pridobivanju dovoljenj daje prednost delavcem z visokošolsko izobrazbo. Pa vendar vsi vemo, da v Sloveniji kronično primanjkuje določenih poklicnih profilov. Logika favoriziranja delavcev z visokošolsko izobrazbo je šla tako daleč, da se je sprevrgla v absurd. Zakon prepoveduje zaposlovanje za skrajšan delovni čas, ker to povečuje možnost nezakonitega izkoriščanja. Zakon tudi zahteva, da zavod pred izdajo soglasja preveri, ali je delodajalec sploh finančno sposoben zaposlovati. Ampak ti varovalki za delavce z visokošolsko izobrazbo ne veljata, zato ker vlada očitno goji preživeli predsodek, da fakultetno izobraženih delavcev ni mogoče izkoriščati!
Zakon predvideva previsoke kazni za delavce, ki delajo brez soglasja oziroma s soglasjem, ki je bilo izdano za neko drugo vrsto. V odnosu med delom in kapitalom je delavec šibkejša stran. Za delo brez dovoljenj so odgovorni predvsem delodajalci in naročniki del. S tega vidika je kaznovanje delavcev absolutno prestrogo. Delavec, ki je prisiljen delati brez soglasja, dobi dveletno prepoved dela v Sloveniji, hkrati pa je kaznovan z globo od 500 do 5000 evrov. Če je predložil ponarejeno dokazilo, dobi petletno prepoved, kar je glede na to, koliko slovenskih politikov nekaznovano hodi naokrog s prepisanimi diplomami in magisteriji, milo rečeno hinavsko.
V Združeni levici diskriminatornega zakona o zaposlovanju tujcev ne bomo podprli.
