Predlog za uvedbo davčnih blagajn ni nov. Zaradi različnih lobističnih pritiskov do zdaj nikoli ni bil uspešen. Različna delodajalska združenja in nekateri mediji so v javnosti poskušali ustvariti vtis, da so davčne blagajne samo strošek in da ne bodo imele učinka. To ne drži, dejstva kažejo, da davčne blagajne dejansko prispevajo k bolj enakopravni obravnavi davčnih zavezancev in da tudi povečajo davčne prihodke. Davčne blagajne so se v nekaterih državah pokazale za dobro rešitev in tudi pri nas je bilo nekaj pozitivnih izkušenj po uvedbi tako imenovanih virtualnih davčnih blagajn.
Pogosto slišimo argument, da tudi po uvedbi davčnih blagajn tisti podjetniki, ki goljufajo na ta način, da ne izdajajo računov, pač ne bodo izdajali računov in ne bodo plačevali davkov. To je res. Vendar so nadzori pokazali, da marsikdo goljufa tudi drugače, na primer tako, da sicer izda račun, vendar ga ne evidentira v poslovnih knjigah oziroma račune naknadno zbriše ali spremeni. Davčne blagajne preprečujejo prav tovrstne zlorabe. Do zdaj smo imeli virtualne davčne blagajne, kjer je bilo brisanje ali spreminjanje računov sicer prepovedano, ni pa bilo tehnično onemogočeno. Že v prvem koraku se je po navedbah predlagatelja povečala stopnja prostovoljnega plačevanja davkov. Zato je uvedba pravih davčnih blagajn korak naprej in jo v Združeni levici podpiramo.
Dodaten razlog za uvedbo davčnih blagajn je tudi v tem, da se olajša nadzor. Dokler imamo samo virtualne davčne blagajne, torej zakonsko prepoved brisanja, lahko inšpektorji kršitve ugotavljajo samo z nadzorom na terenu. Ta predlog predvideva »on-line« sistem davčnih blagajn, tako da davčni organ sproti dobiva podatke o prometu za vsak izdani gotovinski račun. Inšpektorji lahko izvajajo nadzor brez obiska zavezanca.
On-line sistem beleženja podatkov o prometu prinaša še eno novost, ki jo podpiramo in od katere veliko pričakujemo. Ko bo imel FURS na razpolago vse te podatke, bo lahko na podlagi statistike ugotovil, pri katerih zavezanci je največja verjetnost, da utajujejo davke. Na tej podlagi lahko FURS izvede ciljani nadzor. Tako bo lahko FURS preganjal tudi kršitve delavskih pravic. Podjetja, ki veliko poslujejo z gotovino, imajo najboljše možnosti za zaposlovanje na črno. Zadnje čase se širi praksa, da podjetje ali samostojni podjetnik delavca sicer zaposli, vendar samo za skrajšani delovni čas, v resnici pa dela polni delovni čas ali še več. Takemu delavcu teče samo polovična delovna doba in če izgubi delo, ima pravico samo do minimalnega nadomestila za brezposelnost. Delavci so v strahu za službe in se temu izkoriščanju ne morejo sami upreti. Po drugi strani pa se s tem tudi neupravičeno siromašijo zdravstvena blagajna, pokojninska blagajna in državni proračun, ker se od polovice plače ne plačuje nikakršnih prispevkov in dohodnine. S predlaganimi davčnimi blagajnami bi FURS dobil možnost, da poveže podatke iz evidence o računih z evidencami o zaposlitvah in na podlagi striženja teh podatkov zazna kršitve delovnega prava in pravic delavcev.
V javni razpravi o davčnih blagajnah so bile možnosti, ki jih daje za pregon kršitev delavskih pravic, na žalost prezrte. V Združeni levici, nasprotno, menimo, da je to eden od glavnih razlogov, zakaj je treba davčne blagajne uvesti. Prav v zadnjih mesecih je FURS končno začel preganjati delodajalce, ki silijo svoje delavce, da pridobijo status samostojnega podjetnika, namesto da bi jih zaposlili. Z uvedbo davčnih blagajn bi lahko brez kakršnih koli proračunskih stroškov naredili ogromen korak naprej, ne samo v boju proti davčnemu dumpingu, ampak tudi v boju proti izkoriščanju in socialnemu dumpingu.
V javnosti je bilo veliko strašenja glede stroškov, ki jih bodo imeli zavezanci zaradi uvedbe novega sistema. Najprej je treba povedati, da se v celoti ohranjajo izjeme, ki veljajo po Zakonu o davčnem postopku, tako kmetom in podjetnikom, ki imajo malo gotovinskega prometa, tudi v bodoče ne bo treba imeti blagajn. Tistim zavezancem, ki so že po sedanjih predpisih dolžni voditi poslovne knjige in imeti blagajne, pa ne bo treba kupovati novih blagajn ali novih računalniških programov. Mali zavezanci bodo imeli na razpolago brezplačen program FURS-a, potrebovali bodo samo še internetno povezavo. Internetna povezava je sicer določen strošek, ampak leta 2015 dostop do interneta danes ni noben luksuz, ampak osnovna infrastruktura, podobno kot dostop do elektrike. Mimogrede, omogočanje davčnega nadzora je ena od spregledanih koristi vlaganj v infrastrukturo. Tukaj se spet pokaže, da so telekomunikacije strateška panoga, tako da pametna država ne privatizira strateških podjetij, kot je Telekom.
V Združeni levici zakon podpiramo, opozarjamo pa, da nova ureditev prinaša tudi veliko odgovornost. Po tehnični plati bo moral FURS zagotoviti preprosto in nemoteno uporabo davčnih aplikacij. Kdor je kdaj uporabljal e-storitve FURS-a, ve, da ni vedno tako. Po politični plati pa je odgovornost na vladi. Če od nekoga z minimalno plačo pričakujemo, da bo za obrtne storitve plačal 20 odstotkov več kot brez računa, potem mora vlada do zadnjega centa izterjati davčni dolg premožnih, potem mora biti ničelna toleranca do transakcij z davčnimi oazami. Če od ljudi pričakujemo, da bodo dali zadnje cente za državno blagajno, potem moramo končno normalno obdavčiti kapital in premoženje večjih vrednosti. Dohodke je treba obdavčiti glede na višino in to pri viru, zato ker so vsi drugi davki slepi za socialni položaj tistega, ki jih plača. Ko bomo več davkov zbrali od dohodkov, predvsem od visokih dohodkov in premoženja, bomo lahko znižali DDV in potem bo manj razlogov za poslovanje brez računov.
V Ljubljani, 21.05.2015
Foto: Finance
