V Združeni levici smo prepričani, da bi morala biti državna podjetja nosilci razvoja v svojih panogah in središča razvoja delavskega upravljanja. Zato ne bi podprli nobenega seznama za privatizacijo.
Toda tudi v okvirih sprejete strategije so odločitve SDH-ja zgrešene. Prednostna naloga bi morala biti ustavitev prodaje tistih podjetij, pri katerih so bili prodajni postopki neuspešni. Zato je uvrstitev Cinkarne Celje na prodajni seznam nesprejemljiva. Prav tako bi moral SDH dokončno ustaviti prodajo Telekoma in storiti vse, da bi Republika Slovenija spet pridobila glasovalne pravice.
Delna privatizacija NLB ni niti nujna niti smotrna. Odločba Evropske komisije o odobritvi državne pomoči omogoča alternativno rešitev, prodajo hčerinskih bank na Balkanu. Glede na slabe rezultate delovanja NLB v regiji, prodaja ne bi bila le sprejemljiva, ampak dobrodošla. Razpršena prodaja NLB bo zaradi slabih izkušenj z NKBM in izbrisom podrejenih obveznic zelo majhno kupnino. Skoraj 75-odstotni zasebni delež bo onemogočil spremembo poslovnega modela iz golo profitnega, ki je pripeljal do katastrofe v nedavni krizi, v razvojnega.
V Združeni levici poudarjamo, da se je s prodajo Adria Airways Tehnike zgodil nevaren precedens. Ponudba zaposlenih za delavski odkup je bila grobo povožena, čeprav strategija od SDH zahteva, da spodbuja notranje odkupe in da kupnina ne sme biti glavni cilj prodaje. Zato SDH, ki se je očitno uklonil interesom nemškega lastnika Aerodroma, Fraporta, ni opravil svoje dolžnosti, da zagotovi dolgoročni razvoj podjetja, panoge in ohranitev delovnih mest. Prav tako sta SDH in poslovodstvo AAT grobo ignorirala predpise s področja sodelovanja delavcev pri upravljanju, ker nista organizirala obveznega posvetovanja pred prodajo.
