Minevajo tri leta, odkar je bila na pobudo Levice izglasovana odločitev, da se zaprejo trgovine ob nedeljah.
Ukrep je prinesel zagotovljen prosti dan več kot sto tisoč zaposlenim v trgovskem sektorju. Do tega trenutka predstavlja naš največji konkretni dosežek v prizadevanjih za zmanjševanje časa, ki ga v 21. stoletju preživimo na delovnem mestu.
Zanimivo pa je po treh letih pogledati svarila in grožnje, ki so jih velike trgovske verige in predstavniki kapitala množično napovedovali med javno razpravo o zakonu in potem, ko so ga neuspešno spodbijali po sprejetju. Dobički v panogi se bodo zmanjšali. Delovna mesta bodo izgubljena. Vrnili se bomo v čase množičnih odhodov po nakupe v Italijo. Ne pa tudi v Avstrijo, ki ima prav tako zaprte trgovine ob nedeljah …
Nič od tega se ni zgodilo. Trgovske verige ostajajo visoko dobičkonosna panoga. Nove trgovine in trgovski centri se gradijo vsepovsod. Zaposlenih primanjkuje, toliko bolj, ker so pogoji v panogi primerjalno naporni in plače nizke. Tudi nakupovalnih pohodov nad Trst in Gorico ne kaže, da bi bilo kaj več, saj zna večina prebivalstva preživeti konec tedna tudi kako drugače kot z obiskom nakupovalnega centra.
Tako se je še enkrat pokazalo, da katastrofične napovedi ne odražajo realnega stanja, ampak zgolj služijo varovanju statusa quo in kapitalskih interesov.
Zato je pomembno, da se tovrstnemu strašenju in medijski propagandi zoperstavimo tisti, ki se nam gre za delavske pravice in za boljši jutri. Vsakič, ob vsakem naslednjem boju znova. Nič se namreč ne zdi mogoče – vse dokler tega ne dosežemo.
