40 let od smrti: Josip Broz – Tito

Edward McKnight Kauffer, plakat, Združeno kraljestvo, 1944

Na današnji dan pred natanko 40 leti je umrl tovariš Josip Broz – Tito, voditelj komunistične partije, osvobodilnega gibanja med drugo svetovno vojno in povojne Jugoslavije. Navkljub mnogim, ki se temu obdobju danes posmehujejo, zamahujejo z roko ali pa ga sistematično blatijo, to ne spreminja dejstev o dosežkih Titovega obdobja.

  • Partizansko gibanje med drugo svetovno vojno ni bilo zgolj upor proti okupatorju ali narodnoosvobodilno gibanje, ampak tudi socialna revolucija in vizija boljše prihodnosti. Ravno ta vizija je omogočila različnim narodom, da stopijo skupaj in soobstajajo v enotni državi. Takoj ko te vizije ni bilo več, sta ostala zgolj nacionalizem ter širjenje strahu in sovraštva – popolnoma enako kot danes.
  • Jugoslavija je skozi celotno hladnovojno obdobje vodila načelno in samostojno zunanjo politiko, s čimer si je vsepovsod prislužila veljavo in priznanje. Upirala se je kolonializmu, izkoriščanju in politični polarizaciji na vhodni in zahodni blok ter se borila za pravično urejenost sveta in odpravo krivic. Danes, ko se ponovno zaostrujejo geopolitična nasprotja, Republika Slovenija zgolj plaho sledi vsemu, kar pride iz Washingtona, Bruslja ali Berlina – in je soodgovorna za bedo, ki jo ti centri moči povzročajo, pa naj bo s trgovinsko liberalizacijo ali z vojaškimi intervencijami.
  • Samoupravni socializem je predstavljal še nikoli viden eksperiment iz delavske participacije od spodaj navzgor – medtem ko se danes ponovno razrašča tiranija na delovnem mestu in konkurenčna tekma v izkoriščanju zaposlenih.
  • Temelji, ki so bili postavljeni emancipaciji žensk z uvedbo splošne volilne pravice, dostopom do izobrazbe, uveljavitvijo reproduktivnih pravic, z vzpostavitvijo mreže vrtcev, visokim standardom zdravstvenih storitev in aktivno zaposlitveno politiko, so morda najbolj trajna dediščina socializma. In čeprav bodo danes vsi prisegali na enakopravnost spolov, jim to ne preprečuje, da ne bi izpodkopavali šolstva, zdravstva in ostalih javnih storitev, na katerih je bila ta enakopravnost zgrajena.
  • In navsezadnje, ko je leta 1972 izbruhnila epidemija črnih koz, je Jugoslavija po hitrem postopku precepila 20 milijonov ljudi in si prislužila priznanje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za odločno ukrepanje. Današnja vlada niti pošiljke mask ne zna naročiti ali uvoziti, kaj šele da bi jo sama proizvedla, medtem ko naš premier po Twitterju širi teorije o globalni zaroti WHO.

Res je, da nobeden izmed naštetih procesov ni bil brez lastnih protislovij. Vendar se moramo zavedati, da vsi, ki omalovažujejo polpreteklo zgodovino, to počnejo zato, da preusmerijo pozornost z lastnih polomov in pomanjkljivosti. Boj za razumevanje polpretekle zgodovine zato ni zgolj vprašanje spomina, ampak nujno za razumevanje današnje situacije in tako v prvi vrsti boj proti današnjemu neoliberalnemu enoumju.

Deli.