V času mednarodnih dnevov boja proti nasilju nad ženskami in dekleti se je v medijih pojavila grozljiva novica o oprostitvi obsodbe spolnega napada mladoletnice ter oprostitvi skupinskega posilstva omamljenega in neodzivnega dekleta s strani štirih mlajših moških, ki so zlorabo tudi snemali.
Pri prvi žrtvi naj bi sodnik med drugim odločil, da napad na dekle, ki ni bilo staro niti 15 let, ni bilo mogoče šteti za spolni napad, saj ni šlo za očitno oziroma notorično spolno dejanje, ki bi ga bilo mogoče neposredno povezati z zadovoljevanjem spolnega nagona. Vse skupaj naj bi bilo po mnenju sodnika pogojeno tudi z mladostjo vpletenih in hormonskim neravnovesjem, ki pritiče mladim.
Pri drugi žrtvi pa naj bi bilo tožilstvo zaradi izvedenskega mnenja, po katerem naj bi se žrtev zavedala dogajanja, primorano umakniti obtožbo v najbolj ključnem delu, ki se je nanašal na spolno zlorabo slabotne osebe, v katero je bila vpletena celotna četverica.
Gotovo je spomin na napore civilne družbe v zvezi s spremembo Kazenskega zakonika v delu, ki pokriva kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, še kako svež. Junija 2021 smo v Državnem zboru končno sprejeli model afirmativnega soglasja oziroma t. i. model »samo ja pomeni ja«. S sprejetjem tega modela smo žrtvam spolnega nasilja dali vedeti, da jih slišimo in stojimo ob strani, ko se odločijo za prijavo kaznivega dejanja, ki so ga doživele. Sprejet predlog je tudi rezultat večjega družbenega konsenza in razumevanja dinamike in specifik spolnega nasilja. Tu se prav gotovo strinjamo, da glede ozaveščanja splošne in strokovne javnosti nosijo zasluge predvsem nevladne organizacije s tega področja ter pogumne izpovedi žrtev. Kar je naposled, po več letih prizadevanj, le rezultiralo v prepotrebnih premikih zakonodaje in novemu razumevanju koncepta spolnega nasilja in njegovih posledic. In ker so zakonske norme zgolj mrtva črka na papirju, če jih kot družba popolnoma ne ponotranjimo, je ta sprememba zakona nastavek za dejansko uresničevanje koncepta soglasja v vseh družbenih podsistemih. Začenši z intimnimi in vse do sodnih podsistemov.
Tekom pretresanja zakonodajnega predloga med različnimi deležniki se je še posebej izkazalo, da sprememba Kazenskega zakonika nikakor ne bi smela biti stvar le ene same stroke. Tudi iz pravniških vrst je bilo moč zaznati nekaj nerazumevanja v zvezi z dinamiko spolnega nasilja in njegovih razsežnosti. Na tem mestu naj poudarim, da nikakor ne dvomim v kompetentnost pravnega kadra glede področja njihovega dela, je pa dejstvo, da je sploh pri tovrstni problematiki gotovo potreben interdisciplinarni izobraževalni pristop vseh, ki se tako ali drugače srečujejo z žrtvami spolnih kaznivih dejanj. Velja torej tudi za pravosodje. Sodniki morajo imeti za to, da lahko kakovostno opravljajo svoje delo in dobro presojajo tako ustrezno pravno znanje kot tudi strokovno znanje s področja o katerem odločajo. V tem primeru gre za poznavanje področja nasilja nad ženskami.
Obvezno izobraževanje sodstva s področja nasilja je trenutno določeno zgolj v Zakonu za preprečevanje nasilja v družini (ZPND), medtem ko v trenutno veljavni zakonodaji nikjer ni določeno obvezno (niti izbirno) izobraževanje s področja spolnega nasilja. Ministrica za pravosodje je na prvi nacionalni konferenci za boj proti nasilju nad ženskami 25. 11. 2022 javno izjavila, da se zaveda, da se sodniki ne udeležujejo izobraževanj in da bo eden njenih ključnih ciljev to prakso spremeniti.
Več kot očitno je namreč, da kljub temu, da smo v zakonodajni in izvršni veji oblasti opravili svoje delo in sprejeli ustrezno zakonsko rešitev, ki v slovensko zakonodajo nedvoumno vpeljuje aktivno soglasje kot edini pogoj za spolni odnos, ki ni storjen pod prisilo, sodna veja oblasti tega še ne upošteva. Žrtvam smo dali jasno vedeti, da smo na njihovi strani – primeri, v katerih se jasno izjavljanje o nesoglasju ter videoposnetki s strani sodnih izvedencev interpretirajo kot olajševalne okoliščine ali celo privolitev žrtve, pa dajejo prav nasproten signal in spodkopavajo namene zakona civilne družbe.
Iz naslova bojazni pred sekundarnimi viktimizacijami (travmatizacijami), ki se lahko pojavijo pri žrtvah tekom sodnih postopkov in so lahko posledica neopremljenosti pravosodnih delavcev s specifičnimi znanji in razumevanji spolnega nasilja, na vas naslavljam pobudo, da se v okviru Centra za izobraževanje v pravosodju vzpostavi oz. organizira specialna obvezna izobraževanja, ki bodo pravosodnim delavcem zagotavljala kvalitetno znanje po standardih sodobnega koncepta razumevanja spolnega nasilja in posledično kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost ter njihovih specifik.
Ministrstvo za pravosodje zato dajem pobudo, da:
- izboljša prakse celostne obravnave žrtev spolnega nasilja in spolnih zlorab;
- vzpostavi center za odrasle žrtve spolnega nasilja (po vzoru Hiše za otroke);
- vzpostavi oziroma nadaljuje redna, obvezna in neobvezna, sistematična specializirana in tudi medresorska izobraževanja in usposabljanja za zaposlene na policiji, sodiščih, tožilstvih, na področju socialnega varstva, v vzgojno-izobraževalnih zavodih, azilnih domovih in integracijskih hišah ter v zdravstvu oziroma za vse zaposlene, ki se pri svojem delu srečujejo z žrtvami spolnega nasilja in s povzročitelji nasilja;
- na sodišča redno posreduje strokovno gradivo o nasilju v družini, intimnopartnerskem nasilju, spolnem nasilju in nasilju na podlagi spola.
- predpiše obvezno redno usposabljanje sodnih izvedencev in izvedenk s področja nasilja v družini, intimnopartnerskega nasilja, spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola;
- dopolni strokovne in etične smernic za sodno izvedenstvo na področju nasilja nad ženskami z ustrezno metodologijo dela ter strukturo izvedenskega izvida in mnenja;
- prouči potrebo po spremembi Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih glede izvajanja nadzora nad sodnim izvedeništvom;
- prevede vso relevantno gradivo (smernice, priporočila ipd.), ki ga izdajo pomembne mednarodne organizacije;
- ponovno prouči Kazenski zakonik z vidika morebitnih dodatnih potrebnih uskladitev z Istanbulsko konvencijo (vsebine: prisilne poroke, pohabljanje ženskih spolovil, spolno nadlegovanje zunaj delovnega okolja idr.)
- preuči Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (preučitev in prilagoditev zakonskih pogojev);
- okrepi zbiranje podatkov o spolnem nadlegovanju in spolni kriminaliteti, ki zajema kazenske, civilne in disciplinske postopke;
- prouči možnosti širitve nabora sodnih izvedencev in izvedenk za podajo strokovnih mnenj na področju nasilja nad ženskami.
Tatjana Greif
