Zakon o evidentiranju delovnih ur je z rezultatom 26:45 preživel poskus rušenja s strani SDS.
Taktika predstavnikov kapitala v debati okoli štempljanja je, da neprestano ponavljajo, kako je zakon neživljenjski, birokratski in kako bo zrušil gospodarstvo. Ta taktika je učinkovita, ker smo od birokracije dejansko vajeni pričakovati nesmisle in neživljenjskost. Zdaj je na ta vlak skočila še SDS in vložila zakon, ki črta spremembe in vrača prejšnje stanje.
Ampak če se vrnemo nazaj na prejšnje stanje, ne bo štempljanja nič manj. Evidence bi se zgolj vrnile na pravila, ki so bila sprejeta leta 2006. Kakšna točno je torej razlika med starimi in novimi evidencami?
- Prej se je pisal skupni čas dela, zdaj se zapiše ura začetka in ura konca. To je pomembno za delavce, ki delajo ob nemogočih urah in ki jim je kratena pravica do zagotovljenega počitka.
- Po novem se zapisuje koriščenje odmora za malico, zadostuje [DA/NE] ali pa “30min”. To je pomembno za delavce, ki jim je kratena pravica do zagotovljenega odmora za malico.
- Po novem se zabeležijo opravljene ure v posebnih pogojih dela. To je pomembno za delavce, ki ne dobijo kompenzacije za nočne ure, za nedeljsko delo in ta delo ob praznikih.
Novi zakon ne zahteva, da beležite odhod na WC. Ni posebnega stolpca za čikpavzo. Ne rabite beležiti točne ure in minute, kdaj ste začeli in zaključili jesti sendvič.
Kar pa novi zakon prinaša, je več orodij in več moči za inšpektorat za delo, da lahko stopi na prste najhujšim kršilcem. Marinblujem, Seleam, gradbenim podjetjem, velikim trgovskim verigam, raznim agencijam za posredovanje čistilk, varnostnikov, fizičnih delavcev.
To so zgodbe, ki jih poznajo in občutijo desettisoči zaposlenih, ki ne delajo premalo, ampak preveč. Bodimo solidarni z njimi.
