V Ljubljani, 15. 10. 2014
Poslanska skupina Združene levice je svoja stališča predstavila že na prvem zasedanju Državnega zbora, »da je prvi korak k reševanju krize, v katero je Slovenija in z njo velik del sveta zašla, vrnitev zaupanja. In najprej je treba vrniti zaupanja v politiko, ki odloča o vsakdanjem življenju ljudi«.
Da bi povrnili ugled v politiko, moramo začeti pri sebi ter Državnemu zboru vrniti ugled in zaupanje, ki ga je že davno izgubil. Ker moramo ljudem predvsem pokazati, da v najvišjem zakonodajnem telesu ni prostora za korupcijo, smo v Združeni levici trdno stali na stališču, da poslancu, ki je obsojen na nepogojno kazen daljšo kot šest mesecev, ni prostora v tem zboru. Pa ne gre le za določenega poslanca, ampak za vsakogar, ne glede, kako se piše.
V Združeni levici smo prepričani, da je zakonodaja jasna in da poslanski mandat preneha v trenutku, ko sta izpolnjena dva zakonska pogoja, in sicer: prvič, da poslanec mandat ima (torej da je bil izvoljen in mu je bil mandat potrjen), ter drugič, da je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora daljšo od šest mesecev. Kaj več od tega zakon ne določa, nikakor pa izrecno ne določa, da bi do nastopa drugega pogoja, torej pravnomočne obsodbe, moralo priti pred nastopom mandata.
Za nas, poslance Združene levice, ni bilo dvoma, da bomo glasovali za prenehanje poslanskega mandata. Zato smo Državnemu zboru že pred več kot dvema mesecema predlagali samoumevno odločitev, ker je izpolnjen pogoj iz 3. alineje 2. odstavka 9. člena Zakona o poslancih, saj je bil Janez Janša obsojen na več kot šest mesecev nepogojne kazni, zato mu poslanski mandat preneha! Ker so se koalicijske stranke izogibale politični odločitvi in sprejemu sklepa o prenehanju poslanskega mandata Janeza Janše, je agonija o »političnem zaporniku« Janezu Janši trajala dva meseca. Čas, ki smo ga v Državnem zboru porabili za razprave o pravnomočno obsojenem politiku za korupcijo, bi lahko bolj smotrno uporabili in se ukvarjali s problemi tistih dveh milijonov prebivalk in prebivalcev, ki niso Janez Janša.
Danes smo končali to agonijo. Od jutri dalje se bomo lahko začeli ukvarjati s tem, kako bomo pomagali 120.000 brezposelnim? Kako bomo ustvarili delovna mesta za tiste, ki zaključujejo študij, pa v tej državi ne najdejo dela? Kako bomo poskrbeli za upokojence, od katerih jih več kot 40% živi pod pragom revščine? Kako bomo rešili problem, da imamo cele generacije mladih in družin, ki morajo živeti v »hotelu mama« ali pa plačevati pregrešno drage najemnine, medtem ko je okrog 137.000 stanovanj v Sloveniji praznih? Kako bomo iz dolžniške krize izvlekli gospodarstvo in ustvarili delovna mesta za vse?
Matjaž Hanžek: »Danes ne odločamo o pravniških bravurah, kako zaobiti duha zakona ampak o naši integriteti! Ali smo sposobni reči odločni NE! korupciji in s tem vsaj malo vrniti izgubljeni ugled Državnemu zboru in politiki na splošno, ali pa se bomo skrivali za luknjami z zakonih? 3. odstavek 9. člena Zakona o poslancih daje Državnemu zboru možnost, da poslancu kljub izpolnjenemu pogoju iz 3. alineje 1. odstavka 9. člena ne vzame mandata. 50. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij pa pravi, da “obsojenca, ki je s storitvijo kaznivega dejanja zlorabil svoj poklic, dejavnost ali dolžnost …, ni mogoče razporediti na tako delo v zavodu ali zunaj njega.” In v tem primeru gre ravno za to: delovno mesto poslanca omogoča podobno ravnaje tistemu, ki ga je kot Predsednik Vlade storil Janez Janša in bil zanj pravnomočno obsojen. V Združeni levici menimo, da je koruptivno dejanje zaradi katerega je bil Janez Janša obsojen take narave, da se Državni zbor ne bi smel dovoliti sprenevedanja in prelaganja odločitve s spraševanjem ali mu mandat vseeno dovoli opravljati.«
Franc Trček: »Včeraj sem šel pogledat na internet, koliko časa traja film Reševanja vojaka Ryana. 169 minut. Zadnja seja MVK je trajala 3,4 dolžine filma. Zanima me, koliko delovnih mest smo zgubili, ko smo reševali vojaka Janeza? Preveč. Te ure bi lahko namenili reševanju delovnih mest, socialnih problemov….«
Violeta Tomić: »Pred zakonom smo vsi enaki. Zaporniki sodijo v zapor in ne v Državni zbor. Janez Janša ni politični zapornik, ampak politik v zaporu. Tako kot sta to Berlusconi in Sanader. Glasovala bom za to, da mandat Jenezu Janši preneha. Pa ne za to,ker bi imela osebno kaj proti njemu, temveč zato, ker je to edino prav in bi to storila, če bi šlo za kogarkoli.«
Miha Kordiš: »Janez Janša je ime enega poslanca. A hkrati je to tudi ime politik, ki tolčejo po pridobitvah dvestoletne zgodovine delavskega boja: po socialni državi, po pravicah iz dela in po demokratičnih svoboščinah. Je obraz farse buržoaznega parlamentarizma, ki ga meščanske stranke prodajajo delovnim ljudem kot demokracijo. Janez Janša ni eksces, čudo, anomalija. Morda nam to ni všeč, a Janez Janša je resnica naše demokracije. Dva meseca po tem, ko smo se za to zavzeli v Združeni levici, bomo danes upam končno odločili, da bo enemu poslancu mandat prenehal.«
Luka Mesec: »Janez Janša ni politični zapornik. On je politik v zaporu. Janez Janša ni bil obsojen zaradi političnega delikta. Janez Janša je bil obsojen zaradi korupcije, tako kot sta bila obsojena Sanader in Berlusconi. Zato vas prosim, da nehate manipulirati s to famo o političnem zaporniku. Vsak dan, vsaka ura, minuta in sekunda, ki jo porabimo, da se pogovarjamo o političnem zaporniku, ki to ni, je izgubljena priložnost, da bi se pogovarjali o dejanskih problemih, zaradi katerih smo bili izvoljeni v DZ. O tem, zakaj imamo 137 tisoč praznih stanovanj v Sloveniji, hkrati pa cele generacije v »hotelu mama« in na ulici? Zakaj je nemogoče dobiti službo, ko končaš faks? Zakaj imamo 120 tisoč prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje? Zakaj še vedno živi 40% upokojencev pod pragom revščine? Vse to izpuščamo, ko se pogovarjamo o fami političnega zapornika, ki to ni. In to kljub zakonu, ki je jasen: poslancu, ki mandat ima in ki je obsojen na več kot šest mesecev nepogojne kazni, poslanski mandat preneha. Zato bomo v ZL glasovali za prenehanje mandata.«
