Koordinatorica Asta Vrečko: Močno pričakovana uskladitev zakona o plačah v javnem sektorju je eden največjih uspehov v tem mandatu. Koalicijska zahteva Levice je bila, da minimalna plača postane izhodiščni razred. In to nam je danes tudi uspelo. Od sedaj naprej nihče več ne bo pod minimalno plačo. S 1. januarjem 2025 si lahko zdravstveno osebje, učitelji, gasilci in vsi ostali zaposleni v javnem sektorju obetajo ne le višje plače, ampak tudi konec plačnega sistema, v katerem je 25 najslabše plačanih razredov prejemalo osnovno plačo, nižjo od minimalne.
Še nedavno se je zdela ta zahteva nemogoča. A Levica si je pred osmimi leti zadala za cilj izboljšanja delovnih pogojev in plač zaposlenih. V vsem tem času nam je uspelo minimalno plačo praktično podvojiti. To pa ima pozitiven vpliv tudi na rast preostalih plač, kar se tudi vidi v danas sprejetem dogovoru s sindikati. Anomalije plačnega sistema, ki so se nabirale v zadnjih letih, bodo odpravljene. Najnižje plače se bodo končno izboljšale na najbolj kritičnih področjih, kot so socialna varnost, domovi za ostarele, kultura, torej tudi na resorjih, ki so kritični in podplačani in jih pokrivamo v Levici.
Poprava plačnega sistema in pošteno plačilo za vse tiste poklice – negovalke, knjižničarje, pomočnice vzgojiteljic, kuharice, tehnično osebje ter druge podcenjene in za razvoj in delovanje naše družbe ključne poklice in druge, ki v vseh dosedanjih pogajanjih za izboljšanje delovnih pogojev niso bili uspešni – je za Levico in družbo veliki dosežek. S tem se bo dodala tudi vrednost podcenjenim poklicem in omogočilo napredovanje. Naš cilj je dostojno delo in pošteno plačilo za vse.
Minister Luka Mesec: Ob podpisu izjave o usklajenosti med sindikati in vlado o novem plačnem sistemu v javnem sektorju, me najbolj veseli, da uresničuje enega od naših temeljnih ciljev: nobena plača ne sme biti pod minimalno. V obstoječem plačnem sistemu namreč je kar 25 razredov od 66 pod minimalcem. Izbris teh razredov je drugi najpomembnejši korak k boljšim plačam v Sloveniji po sprejetju zakona o minimalni plači leta 2018. Takrat smo postavili nov okvir minimalne plače, ta mora vsaj za 20 odstotkov presegati minimalne življenjske stroške. Posledično smo bruto minimalno plačo v zadnjih 5 letih povišali za več kot 40 odstotkov. Z uveljavljanjem načela, da nobena plača ne sme biti pod minimalno, bo zagotovljena temelja pravičnost, nihče ne sme biti pod minimalno plačo, hkrati pa se s tem udejanja drug cilj: rast minimalne plače prispeva k temu, da se izboljšujejo vse plače. Po javnem sektorju je treba v socialnemu dialogu najti pot, da tako načelo uveljavimo tudi v zasebnem sektorju.
Minister Simon Maljevac: Današnja sklenitev dogovora med vlado in sindikati, ki bo omogočil zvišanje plač v javnem sektorju že januarja prihodnje leto, je eden največjih uspehov v skrbi za zaposlene v domovih starejših. Na Ministrstvu za solidarno prihodnost se nujnosti tega dogovora še posebej dobro zavedamo. Zvišanje plač za delavke in delavce v naših zavodih je nujno in pravično, kar sem redno poudarjal in zastopal na vseh pogajanjih. Nujno je zaradi težkega in odgovornega dela, ki ga delavci tam opravljajo. Nujno je zaradi kadrovske stiske, ki jo lahko ustrezno naslavljamo le z izboljševanjem pogojev dela, med katere na prvo mesto sodi ustrezno plačilo. S kadrovskim zakonom smo poleti pripomogli k izboljšanju delovnih razmer v domovih starejših. Zdaj, kot obljubljeno, dvigujemo plače.
