Želeli bi si, da na dan zmage nad fašizmom v Evropi ne bi morali pisati o takšnih stvareh, kot je pobuda za odstranitev Tršarjevega spomenika s Trga republike.
Ko so množice prijele za orožje in se pridružile odporniškim gibanjem druge svetovne vojne, tega niso naredile samo zato, da bi se zoperstavile okupatorju.
Borile so se tudi zato, da ustvarile boljši in pravičnejši svet, ki se ne bi mogel nikoli več izroditi v takšne strahote. Številne fronte druge svetovne vojne povsod po svetu so bile tako hkrati socialne revolucije, kmečke vojne, narodnoosvobodilni boji in protikolonialni upori.
Tudi pri nas ne moremo na silo razločiti narodnoosvobodilnega boja od njegovih revolucionarnih ciljev, ne glede na to, kako si za to prizadevajo generacije političnih voditeljev in komentatorjev. Tudi – ali predvsem takšnih – ki sicer radi obiskujejo borčevske proslave.
Čas druge svetovne vojne na naših tleh je bilo kompleksno obdobje, v katerem so se medsebojno prepletali globalni spopad, državljanska vojna in socialna revolucija. Seveda so bile storjene tudi napake. Ampak napake ne opravičujejo tega, da poskušamo NOB za nazaj cenzurirati in sterilizirati z odstranjevanjem spomenikov, da bi ustrezal današnjim političnim narativom nekaterih.
Dovolj je bilo poseganja v kolektivni spomin, posvetimo se raje današnjim problemom.
