Danes na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide poteka obravnava enega od štirih predlogov zakonov v sklopu socialne reforme NSi. Novela Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP) poglablja revščino med že tako revnimi in marginaliziranimi družinami, odvzema strokovno avtonomijo socialnim delavcem ter omejuje možnosti očetovskega dopusta za posvojitelje.
Naj spomnimo, da gre pravzaprav za vladni predlog z začetka poletja, ki takrat ni bil poslan v obravnavo državnemu zboru. Vsi štirje predlogi zakonov (ZSDP, ZSVarPre, ZUPJS in ZUTD) v sklopu reforme pomenijo velik poseg v socialne pravice prebivalk in prebivalcev, ki bodo imeli dolgoročne učinke na stanje revščine in socialne izključenosti. Zaradi ignorance do sindikatov in socialnega dialoga predlogi zakonov niso bili obravnavani niti na ekonomsko socialnem svetu.
Predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP) vsebuje kar nekaj spornih določb. V prvi vrsti velja izpostaviti avtomatizem pri izplačilu otroškega dodatka v materialni obliki in zmanjšanje otroškega dodatka za 33 %, kadar otrok po zaključku osnovne šole ne nadaljuje s srednješolskim izobraževanjem. Predlagatelji sicer navajajo, da je cilj predlaganih sprememb vzpodbuda otrok za nadaljnje izobraževanje, vendar tovrstne kaznovalne politike pogosteje dosežejo nasprotni učinek, ki lahko vodi v še dodatno znižanje socialne varnosti otrok iz najrevnejših družin, saj je otroški dodatek v prvi vrsti namenjen prav njim.
Sočasno se z ukrepom odvzema avtonomijo socialnim delavcem, ki imajo po trenutno veljavni ureditvi vsa pooblastila, da sami presojajo od primera do primera, katerim družinam se dodeli otroški dodatek v materialni obliki. V Levici smo mnenja, da morajo socialni delavci ohranjati čim večjo avtonomijo pri svojem delu, saj imajo vsa strokovna znanja in izkušnje za pristop k socialnim stiskam, ki ni osnovan na prisili in nadzoru, ampak na razumevanju in pomoči ter povezovanju in vključevanju.
Hkrati se v noveli ZSDP uvaja omejevanje očetovskega dopusta, in sicer tako, da posvojitelj otroka ni upravičen do očetovskega dopusta. Predlaga se tudi skrajšanje očetovskega dopusta s 30 na 15 dni ter povečanje števila dni starševskega dopusta, pri čemer pa ni jasno, kako bo sprememba vplivala na koriščenje dopusta, ki ga za varstvo in nego otroka koristijo očetje, na kar opozarjata tudi Zagovornik načela enakosti in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Določbe so namreč v zakon vnešene stihijsko in brez zadostnih utemeljitev, kako bo sprememba delovala v praksi.
V Levici vztrajamo, da mora biti družinska politika del socialne politike ter kot taka v prvi vrsti odpravljati revščino in prikrajšanost otrok v družbi. “Socialna” reforma NSi pa počne ravno obratno – poglablja družbene neenakosti in potiska revne in marginalizirane družine še bolj na obrobje družbe.
