Nepremišljena privatizacija prehranske verige, s katero je država po diskontnih cenah razprodajala uspešna živilskopredelovalna podjetja, med njimi tudi Drogo Kolinsko, Fructal, Ljubljanske mlekarne, Radensko, Pekarno Grosuplje, Pivovarno Laško z Unionom in Mercator, je bila izvedena brez kakršnekoli strategije in premisleka o tem, kakšne bodo njene posledice za prehransko verigo. Kakšne učinke bo imela privatizacija prehranske industrije na kmetijstvo in samooskrbo ni znano, saj na ravni države o tem ni bila nikoli narejena nobena študija. To velja tudi za strategijo o upravljanju državnih naložb, ki je pripravila vlada: v njej ni nikakršnih analiz posledic privatizacije na razvoj in delovna mesta. Zaskrbljeni nad temi procesi in nad posledicami, ki jih imajo za celotno prehrambno verigo od kmeta do potrošnika, smo v poslanski skupini Združene levice sklicali nujno sejo odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na to temo.
Med tem, ko na eni strani s subvencijami podpiramo pridelavo slovenskega sadja, zelenjave, pšenice in vseh drugih kultur, subvencioniramo obdelovanje kmetijskih zemljišč in poskušamo povišati stopnjo samooskrbe, na drugi strani zapiramo možnosti, da bodo ti pridelki sploh našli prostor na trgovskih policah. Slovenska prehranska veriga je obglavljena. Tisti deli, ki ustvarijo največ dodane vrednosti, razvojnih priložnosti in delovnih mest, postajajo podružnice večjih tujih sistemov, ki jim ta razvoj ni potreben. V njihovem interesu je, da odstranijo konkurenco in si zagotovijo trg za izdelke svojih dobaviteljev, ki so pogosto (kot je to v primeru Agrokorja) v njihovi neposredni lasti.
Jasno je, da privatizacije prehranske industrije ne predstavlja nič dobrega za prihodnji razvoj slovenskega kmetijstva in nacionalne samooskrbe s hrano, ki sta že sedaj slaba. Po podatkih statističnega urada prehranska samooskrba Slovenije pada in v tem smo na samem repu Evropske Unije. Prav tako, kot stopnja samooskrbe, upada tudi število kmetijskih površin in število kmečkih gospodarstev, med katerimi je največji upad zaznati med majhnimi in srednje velikimi kmetijami.
Slovenska živilsko-predelovalna podjetja so pomemben člen v verigi od kmeta do kupca in imajo izjemen vpliv na obstoj in rast slovenskega kmetijstva, saj jim večina kmetov proda skoraj ves svoj pridelek. Kakšna je prihodnost slovenskega kmetijstva po zadnjih privatizacije živilskopredelovalnih podjetij, ne vemo. Zato smo danes pozvali Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano pripravijo analizo posledic privatizacije živilskopredelovalne industrije za slovensko kmetijstvo in pripravijo strategijo z ukrepi za odpravo negativnih posledic te nepremišljene privatizacije in strategijo za dvig nacionalne samooskrbe s poudarkom na dostopu kmetov in živilskopredelovalne industrije do končnega potrošnika.
Čeprav so predstavniki civilne družbe skoraj brez izjeme soglašali s poslansko skupino Združene levice o grožnji, ki jo nepremišljena privatizacija prehranske verige predstavlja slovenskemu kmetijstvu, so naši pozivi pri poslancih koalicije in opozicije žal naleteli na neplodna tla. Izglasovan je bil le vsebinsko prazen sklep koalicijskih strank, v katerem člani odbora opozarjajo, da so živilsko predelovalna podjetja pomembna za slovensko gospodarstvo in kmetijstvo, kar je potrebno upoštevati pri upravljanju in pridobivanju kapitalskih naložb države. Posledice, ki jih bo privatizacija živilskopredelovalne industrije imela na prihodnji razvoj slovenskega kmetijstva, tako še naprej ostajajo neznanka, z njim pa tudi nujni ukrepi, ki bi jih morali sprejeti za blažitev teh posledic.
V Ljubljani, 29.05.2015
