Slaba rešitev še slabšega upravljanja z državnimi gozdovi

Državni zbor danes obravnava Predlogo zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki nadomešča obstoječi koncesijski sistem z državnim podjetjem. Da je sedanji koncesijski sistem slab in nevzdržen je znano že dalj časa. Na to so že davno opozorili mediji, na to je leta 2012 opozorilo tudi računsko sodišče in to v predlogu zakona, ki ga obravnavamo, priznava tudi Vlada. Državne gozdove v Sloveniji danes upravljajo zasebna podjetja, ki so nastala iz sprivatiziranih gozdnih gospodarstev. Ta podjetja, so leta 1996 dobila dvajsetletne koncesije za izkoriščanje državnih gozdov. Dobički, ki so jih zasebniki dolga leta kovali na račun nizkih koncesij, ki so jih plačevali državi, in visokih cen lesa predvsem v sosednjih državah, so bili bajni.

Predlagani zakon koncesijski sistem nadomešča z državnim podjetjem v obliki d.o.o.-ja, za katerega se je v preteklosti že izkazalo, da je idealna oblika ugrabitve države. Neoliberalna ideologija nevmešavanja države v gospodarstvo je privedla tako daleč, da ta državna podjetja, ki upravljajo z državno lastnino, dobivajo denar iz državnega proračuna in milijonska državna poroštva, na koncu delujejo kot država v državi in so popolnoma nedotakljiva. Kar je seveda logično, saj so to družbe z OMEJENO odgovornostjo. Odgovorne predvsem same sebi. Od upravljanja državnega premoženja pa imajo na koncu koristi posameznik in ne vsi državljani. Takšen model upravljanja s tem zakonom Vlada uvaja tudi v upravljanje z gozdovi v državni lasti. Zdi se, da Vlada z nedorečenostjo poslovnega načrta, strategije upravljanja, akta o ustanovitvi družbe, pogodbe med družbo in državo, stvari namenoma pušča odprte za plenjenje različnih lobijev. Načrt porabe denarnega vložka dvajsetih milijonov evrov, ki jih bo država namenila ustanovitvi družbe, je v predlogu zakona dolg eno samo stran. Vse številke pa so ocenjene čez prst.

Datum  izteka največjih koncesij je znan že od leta 1996. To je zelo dolgo časa za pripravo poglobljenih študij in pripravo najprimernejšega modela upravljanja z državnimi gozdovi. 19 let je država imela, da pripravi optimalno ureditev, ki bo nadomestila obstoječi koncesijski sistem. In kljub temu konkretnih strokovnih študij, ki bi pokazale primerjalne prednosti modela upravljanja predlaganega v zakonu, predlagatelj zakona ni predložil. Pol leta pred iztekom koncesij Vlada predlaga zakon, ki je le olepšana verzija tistega, ki je bil pred enim letom v Državnem zboru že zavrnjen. S tem postavlja celotno politiko pred ultimat vzemi ali pusti.  Na to v Združeni levici ne moremo pristati. Zato slabe rešitve, slabega upravljanja z gozdovi ne podpiramo.

Deli.