Simon Maljevac, kandidat Levice za ministra za solidarno prihodnost, je na današnjem Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide predstavil svoje načrte za delo ministrstva v aktualnem mandatnem obdobju. Poslanke in poslanci so njegovo predstavitev podprli, kot minister bo zaprisegel na seji državnega zbora, ki bo v torek, 24. januarja 2022.
Ministrstvo za solidarno prihodnost
Ministrstvo za solidarno prihodnost bo eno od novo vzpostavljenih ministrstev, ki jih predvideva z uspešnim referendumskim rezultatom podprti Zakon o vladi. Resor solidarne prihodnosti bo v tem mandatu pod Maljevčevim vodstvom pokrival tri ključna področja: javno dostopnost in razvoj storitev dolgotrajne oskrbe, zagotavljanje pravice do stanovanja in ekonomsko demokracijo.
Maljevac je v uvodni predstavitvi poudaril, da so področja solidarne prihodnosti jedro politik, ki jih v Levici zagovarjam že od začetka našega vstopa v politiko in zaradi katerih smo tudi vstopili v aktualno vladno koalicijo. Z vzpostavitvijo MInistrstva za solidarno prihodnost tako izpolnjujemo vsebine iz našega predvolilnega programa in koalicijske pogodbe.
Stanovanja ljudem
Stanovanjsko področje je v Sloveniji najbolj zapostavljeno. Sameva že od 90-ih let, reševanje problematike pa je politika doslej prepuščala trgu. To je privedlo do stanja, da so se v številnih slovenskih mestih stanovanja spremenila v naložbe, ki si jih lahko privoščijo samo še bogati, tržne najemnine pa so glede na kupno moč prebivalstva med najvišjimi v Evropi. To je treba spremiti. Čas je, da država po desetletjih zapostavljanja stanovanjske problematike, mladim in drugim socialno ogroženim skupinam, ki si ne morejo privoščiti stanovanj, priskrbi dostojna in cenovno ugodna stanovanja.
“Stanovanje je ključna dobrina, predstavlja streho na glavo in dom za posameznika oz. posameznico. Naš cilj je vzpostaviti razvojno politiko, ki temelji na kakovostnih, dostopnih in varnih domovih. To je cilj in temelj razvoja družbe. Hrbtenico stanovanjske politike vidim v gradnji javnih najemnih stanovanj in vzpostavljanja mreže akterjev, ki bodo delovali pod enotnimi reguliranimi pogoji in bodo deležni javne podpore. To mrežo je treba razviti in okrepiti, da bo sposobna dolgoročne, stabilne in predvidljive gradnje stanovanj, ki bodo dostopna in kakovostna. Trg tega ne zagotavlja, zato mora to zagotaviti država.”
Dolgotrajna oskrba mora biti solidarna in univerzalna
Na področju dolgotrajne oskrbe je osrednji cilj novonastalega ministrstva zagotoviti dostop do kakovostne, vsem dostopne, pravične in javne dolgotrajne oskrbe.
“Zaradi naraščajočega deleža starejše populacije, ki potrebuje pomoč v vsakdanjem življenju, je dolgotrajna oskrba eno izmed področij, za katero so ključne sistemske rešitve na ravni države. Prioriteta, ki je pred nami, je celovit in izvedljiv predlog zakona o dolgotrajni oskrbi ter zagotovitev sistemskega financiranja, ki bosta zagotovila dostopno dolgotrajno oskrbo za vse.”
Tudi v sklopu odgovorov na vprašanja poslancev o dolgotrajni oskrbi je Maljevac poudaril, da se zaveda, da to področje odpira eno ključnih in najbolj kompleksnih družbenih in strokovnih vprašanj.
“Ne gre samo za zagotovila, koliko novih domov starejših bomo zgradili ter koliko postelj in delovnih mest bomo v njih zagotovili. Govorimo o širšem vprašanju medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti, sobivanja, deinstitucionalizacija, omogočanja čim daljšega bivanja pomoči potrebnim doma in o načinih, kako bodo storitve dolgotrajne oskrbe v okviru javne službe vedno na voljo vsem. Popravki zakona o dolgotrajni oskrbi z jasnimi smernicami za njeno izvajanje in financiranje so zato na samem vrhu naših prioritet.”
Za ekonomsko demokracijo
Ekonomska demokracija je prihodnost solidarnega, skupnostnega ter družbeno in podnebno vzdržnega gospodarstva.
“Ko govorimo o ekonomski demokraciji, govorimo o sistemu, kjer zaposleni sodelujejo v upravljanju, lastništvu in dobičku podjetij. Na novem ministrstvu bo za implementacijo politik na področju ekonomske demokracije skrbel poseben direktorat, njegov primarni cilj pa bo vključevati državljane v proces sprejemanja odločitev glede ekonomskih vprašanj v družbi, ki se tičejo vseh nas. Torej tako s spodbujanjem lastništva zaposlenih, kot tudi vloge delavcev v upravljanju in dobičku podjetij ter mestu delavsko vodenih podjetij v skupnosti.”
V delokrogu direktorata bo tako glavni cilj spodbujanje praks porazdelitve lastništva kapitala in odločitvenih pravic v podjetjih.
“V prenos lastništva kapitala seveda nobeno podjetje ne bo prisiljeno, naša želja je zgolj spodbuditi podjetja, da v delavskem solastništvu in soupravljanju prepoznajo dodano vrednost. V ta namen bomo pripravili bomo spremembe zakonodaje in ustanovli podporne institucije. Direktorat za ekonomsko demokracijo pa namerava delovati tudi širše, saj delavsko lastništvo podjetij predstavlja le en vidik koncepta ekonomske demokracije.”
Maljevac je v zaključku tega dela predstavitve pojasnil, da pri nas že dokaj dobro poznamo druge oblike ekonomske demokracije, naprimer zadružništvo in participativni proračun.
Prihodnost naj bo solidarna
Simon Maljevac, kandidat za ministra za solidarno prihodnost, je predstavitev sklenil z ugotovitvijo, da ustanovitev MSP javnosti pošilja jasno sporočilo, da aktualna vlada v ospredje svojih politik postavlja teme, ki so bile v preteklosti zanemarjene.
“Stanovanjsko vprašanje je eden najbolj perečih problemov mladih, ki se ne zmorejo osamosvojiti. Slovenija ima enega višjih deležev mladih odraslih v EU, ki še vedno bivajo pri starših. Na dolgi rok pa bo nadaljevanje trendov vodilo v krepitev neenakosti, poglabljanje revščine in potencialno eksplozijo revščine med starejšimi. Ti lahko danes kljub nizkim pokojninam preživijo, ker za bivanje ne plačujejo najemnine ali obrokov kredita, česar pa ne bo moč trditi za sedanje delovno aktivne generacije. Ravno zaradi tega je reševanje stanovanjske problematike ključno tako za družben razvoj, kakor tudi za solidarnost in kohezijo med različnimi družbenimi skupinami. Upam, da se strinjamo, da si vsak prebivalec in prebivalka Slovenije zasluži prostor, ki mu lahko reče dom.
Starejši v naši družbi pa tudi spadajo med najranljivejše, oni so tisti, ki so gradili našo državo, zato je še kako pomembno, da jim kot družba zagotovimo dostojno starost – sprejem in izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je dostopen in dosegljiv vsem in vse primerljivo obravnava – je nujen. Temelj dolgotrajne oskrbe pa mora predstavljati javna infrastruktura.”
Prihodnost bo solidarna, ali pa je ne bo!
