Po treh mesecih usklajevanj je danes kazalo, da bo odbor za zdravstvo sprejel amandma k noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerim bi preprečili tiho privatizacijo zdravstvenega sistema. Levica, ministrstvo za zdravje in vse poslanske skupine koalicije smo namreč pred sejo odbora za zdravje uskladili besedilo amandmaja, s katerim bi uresničili ukrep iz Sporazuma o sodelovanju med Levico in strankami koalicije za leto 2019. A so poslanci poslanskih skupin SD, DeSUS, SAB in SMC glasovali proti amandmaju. Niso bili pripravljeni niti na možnost dodatnega usklajevanja pred obravnavo na plenarnem zasedanju Državnega zbora, ki bo čez dva tedna.
Poslanske skupine SD, DeSUS, SAB in SMC so danes v sodelovanju z SDS, NSi in SNS zavrnile zakon, s katerim bi se preprečil outsourcing zdravstvenih storitev na privatne izvajalce brez kakršnihkoli kriterijev in tiho privatizacijo javnega zdravstva, ki jo je omogočila novela Zakona o zdravstveni dejavnosti iz konca leta 2017.
Levica je temu nasprotovala od samega začetka. Da smo imeli prav, se je pokazalo na primeru Splošne bolnišnice Celje, v kateri obratujeta dva magnetno resonančna tomografa, stari in novi, za katerega je bilo porabljeno 1,5 mio evrov davkoplačevalskega denarja. A kljub temu se je vodstvo bolnišnice brez kakršnegakoli razpisa odločilo za outsourcing te dejavnosti na zasebnega izvajalca zdravstvenih storitev – Dvorec Lanovž.
Miha Kordiš: “Predlagan amandma je bil kompromis, rezultat več kot tri mesečnih usklajevanj. Z njim so se pred obravnavo strinjali vsi: ministrstvo za zdravje, vse koalicijske poslanske skupine in Levica. A se je danes ponovno pokazalo, da nekateri vzklikajo parole o javnem zdravstvu samo dokler ostajajo zgolj parole. Ko pa je potrebno delovati in sprejeti ustrezno zakonodajo, se izmikajo in iščejo izgovore. Ponovno se je pokazalo, da takrat ko zares šteje, branijo interese uničevalcev in privatizatorjev javnega zdravstvenega sistema.”
Usklajeni, a vseeno zavrnjeni amandma, je urejal začasni prenos izvajanja zdravstvenih storitev na druge izvajalce, v izjemnih primerih in pod pogoji, da se storitev prenese na drugega izvajalca v javni mreži. Prenos storitve bi bil torej možen zgolj na drugi javni zdravstveni zavod oziroma, kadar to ni mogoče, na koncesionarja. Javni zdravstveni zavodi bi bilo dolžni pred prenosom storitve opraviti tudi analizo, s katero bodo morali dokazati upravičenost prenosa, v pogodbo o sodelovanju pa dodati določbe o:
-
- vrstah in obsegu zdravstvenih storitev, ki jih bo javni zdravstveni zavod ali koncesionar opravljal na podlagi pogodbe,
- roku za opravo zdravstvenih storitev,
- plačilu za opravljene zdravstvene storitve,
- tem, da opravljanja zdravstvenih storitev ni mogoče prenesti na tretjo osebo,
- možnosti predčasnega prenehanja,
- zavarovanju poklicne odgovornosti in odgovornosti za nematerialno škodo.
Pogodbe bi se lahko sklepale le za omejen rok, in sicer zgolj za eno leto. Prav tako bi morali morala predhodno soglasje k pogodbam podati tako minister pristojen za zdravje (za sekundarno in terciarno raven), kot Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (za vse ravni).
