Poslanke in poslanci državnega zbora bodo danes na odboru za kulturo odločali o vladnem predlogu novele zakona o RTV, katere namen je v celoti umakniti strankarsko politiko iz javne RTV ter jo vrniti javnosti in zaposlenim, posledično pa z novim zakonom zagotoviti večjo novinarsko in uredniško avtonomijo.
Janševa ”uravnotežena” politika RTV
Sedanja kriza RTV je neposredna posledica t.i. Grimsovega zakona o javni RTV in njegove politične zlorabe, s katero je vlada Janeza Janše odvzela novinarjem in zaposlenim na RTV možnost avtonomnega odločanja in delovanja, javni zavod pa podredila lastnim partikularnim interesom.
Potem ko je politizirano vodstvo RTV ukinilo vrsto prepoznavnih oddaj, kot so Globus, Studio City, Točka preloma, je kljub pozivom zaposlenih, sindikatov in javnosti nadaljevalo s številnimi škodljivimi ukrepi – pritiski na zaposlene, nestrokovno kadrovanje, promocija paralelnega informativnega programa, predlog za zaprtje dopisništev. Že tako nevzdržne razmere v uredništvih, ki so vodile do stavke zaposlenih s prvo stavkovno zahtevo po novinarski, uredniški in institucionalni avtonomiji, pa je vodstvo RTV še dodatno poglobilo prejšnji teden s soglasjem programskega sveta k imenovanju Uroša Urbanije za direktorja Televizije Slovenija. Urbanija je do nedavnega vodil urad za komuniciranje Janševe vlade in je zaslužen za izčrpavanje in uničenje STA v t.i. Janševi vojni z javnimi mediji.
Čeprav boj SDS z javnimi mediji poteka pod izgovorom političnega uravnoteževanja medijskega prostora, se ni mogoče več slepiti, da je šlo za poskus politične podreditve javne radiotelevizije. In ravno zaradi tega poskusa partikularne strankarske politike, da kontrolira delovanje javnega zavoda in določa samostojno delo novinarjev in urednikov, je potrebno naš največji javni zavod nemudoma depolitizirati. Namesto tega pa omogočiti javnosti ter zaposlenim upravljanje javne RTV, novinarjem in urednikom pa avtonomno delovanje.
Umik politike iz RTV je nujen
Da se politika nikoli več ne bo vmešavala v vodenje javnega zavoda, želimo v Levici in vladnih koalicijskih strankah doseči z novelo zakona, ki se sprejema po nujnem postopku. Kot je ministrica za kulturo Asta Vrečko iz vrst Levice že večkrat pojasnila, je sprejetje takega zakona glede na aktualno dogajanje na RTV nujno potrebno in v interesu javnosti, sam zakon pa je “nadgradnja” zakona, ki so ga vložili poslanci koalicije in ta v celoti povzema rešitve in predloge, ki so prišle s strani zaposlenih in civilne družbe.
Asta Vrečko: “Sedanja kriza zelo jasno kaže, da politika ne sme več odločati, kdo naj vodi javno RTV. Glavni namen novega zakona o RTV je odstraniti strankarsko politiko iz javnega zavoda ter jo vrniti civilni družbi in zaposlenim. Po prejšnjem zakonu je državni zbor imenoval 21 od 29 članov programskega sveta RTV in 11 članov nadzornega sveta, po novem zakonu državni zbor ne imenuje več niti enega svetnika RTV. Nobena vlada, ne sedanja ne prihodnja, ne bo več mogla zlorabljati zakona za posege v delovanje javne RTV. Zaposleni in civilna družba bodo od sedaj naprej odločali, kdo in kako naj vodi javno radiotelevizijo.”
Katere ključne rešitve še prinaša zakon?
Osrednja rešitev, ki jo predlaga vladna novela zakona o RTV, je ustanovitev enotnega depolitiziranega sedemnajstčlanskega sveta RTV, ki prevzema vodenje, upravljanje in nadzor namesto sedanjega enajstčlanskega nadzornega in devetindvajsetčlanskega programskega sveta, v katerega politika sedaj imenuje kar 21 svojih predstavnikov. Vladna koalicija bo z amandmajem predlaga še dodatno depolitizacijo, saj po novem politika ne bo več imenovala predstavnikov v Svet RTV. Zaposleni bodo iz svojih vrst izbrali 6 članov sveta, preostalih 11 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, Nacionalni svet invalidskih organizacij ter varuh človekovih pravic.
Javni zavod bo po novem predlogu vodila in upravljala uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave. En član uprave bi bil delavski direktor. Obstoječim mestom direktorjev radia in televizije pa bi dodali mesto direktorja digitalnih vsebin. Na ta način iz vodenja javnega zavoda ne bo samo umaknjena politika, ampak bo dodan še večji poudarek na samoupravljanju zavoda s strani zaposlenih, ki v sistemu z več kot dva tisoč zaposlenimi doslej ni bil ustrezno urejen.
Kot posvetovalno telo Sveta RTV predlog zakona uvaja tudi finančni odbor, ki ga bo sestavljalo pet članov, za katere se bo zahtevala visoka strokovna usposobljenost in delovne izkušnje s finančnega področja, ustrezna izobrazba, nekaznovanost in odsotnost vsakršnega konflikta interesov. Člane finančnega odbora bo imenoval Svet RTV na predlog ministrstva za finance, ministrstva za kulturo, Sveta delavcev RTV, Združenja nadzornikov Slovenije in Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
Predlog zakona med poglavitnimi rešitvami določa tudi nov postopek imenovanja odgovornih urednikov, pri čemer se zahteva predhodno posvetovanje s člani uredništva, tj. novinarji in drugimi programskimi delavci. Glede na obstoječo ureditev daje predlog zakona večjo težo pozitivnemu mnenju uredništev k imenovanjem urednikov in vzpostavlja omejitve glede razrešitve urednikov, do katerih ne more priti po samovolji uprave, temveč samo v primeru, če ti izgubijo zaupanje uredništva, s čimer mora soglašati Svet RTV.
Prav tako je na novo določena zakonska pristojnost Sveta RTV v zvezi z imenovanjem varuha pravic gledalcev in poslušalcev ter obravnavo njegovih poročil, ki je bila do sedaj neustrezno določena le s statutom, s čimer je bil institucija varuha v razmerju do organov RTV neupravičeno degradirana.
Predlog vzpostavlja tudi jasno ločnico med pristojnostmi Sveta RTV in pristojnostmi urednikov na področju priprave programov. Ta določa, da svet ne sme posegati v posamezne dele programa tik pred oddajanjem ali objavo ter sprejemati odločitev ali stališč, ki so povezani z objavo delov programa. Razpravo o objavljenih delih programa lahko svet vodi le na podlagi poročil varuha, ki vključujejo odziv odgovornih urednikov in avtorjev. Ta omejitev je odraz spoštovanja načela novinarske avtonomije oz. uredniške neodvisnosti, ki je določena tudi v krovnem Zakonu o medijih, ki v drugem odstavku 20. člena določa, da so uredništvo, uredniki, novinarji in drugi avtorji prispevkov v okviru programske zasnove in v skladu s temeljnim pravnim aktom izdajatelja pri svojem delu neodvisni in samostojni.
Na koncu pa predlog zakona med poglavitnimi rešitvami določa tudi nov postopek imenovanja odgovornih urednikov, pri čemer se zahteva predhodno posvetovanje s člani uredništva, tj. novinarji in drugimi programskimi delavci.
Zakaj je treba podpreti zakon o RTV
Umik politike iz RTV je prvi in nujni korak k vzpostavitvi razumevanja medijev kot javnega dobrega. Zato tudi Javne RTV ne smemo gledati zgolj skozi informativni program, ampak jo moramo razumeti kot javni servis, ki ima kulturni, umetniški, znanstveni, izobraževalni, raziskovalni, dokumentarni, športni program in izjemno pomemben arhiv, ki se je pod Janševo vlado znašel na udaru.
Če želimo preprečiti nadaljnje škodljive poteze politiziranega vodstva RTV, ki je v skladu s SDS politiko grobo poseglo v nedovisnost in ustroj javne televizije in drugih javnih medijev (STA), potem je treba nemudoma sprejeti novelo zakona o RTV in na ta način zavarovati interes javnosti na eni strani ter interes zaposlenih na drugi.
V skladu s tem v Levici pričakujemo, da bo zakon danes dobil podporo na matičnem odboru in bo potrjen na izredni seji državnega zbora, da je zaposlenim in civilni družbi najbolj v interesu normalno in dolgoročno delovanje javne radiotelevizije, ki ne bo podvrženo vsakokratnim političnim igricam.
