Evropska komisija si je v zadnjem trenutku premislila in sprejela mešano pristojnosti sporazuma CETA. Vendar je ta odločitev le pesek v oči – zaradi določbe o začasni rabi bo sporazum stopil v veljavo, preden bodo poslanci v parlamentih sploh odločali o njem. Sporazum CETA potrebuje zgolj potrditev na Svetu EU, ratifikacije pa bodo zgolj kozmetične, saj veljavnosti sporazuma praktično ne bo mogoče zavrniti.
Poleg zavajanja o domnevnih koristih sporazuma CETA, se Evropska komisija hvali tudi z mehanizmom ICS (prej znan kot ISDS), ki naj bi ponudil dodatno zaščito investitorjem. Dejansko pa gre za vpeljavo paralelnega sodnega sistema, ki bo korporacijam omogočil toženje držav. Če omenimo le en zgovoren primer: švedsko energetsko podjetje Vattenfall toži nemško vlado za 3,7 milijarde evrov, ker se je ta v času po jedrski katastrofi v Fukushimi odločila, da postopoma opusti jedrsko energijo. Vatenfall je sicer v enem od prejšnjih poskusov že spodbijal okoljske predpise mesta Hamburg in dosegel njihovo omilitev. Takšne tožbe niso več izjema, ampak postajajo redna praksa oziroma poslovna panoga – arbitražna sodišča, ki so povsem izven pristojnosti držav, se večinoma odločajo v prid korporacijskim tožbam. Besedilo CETE med drugim v členu 30.8 vsebuje določbo, da korporacije lahko še tri leta po končani veljavnosti sporazuma sprožijo takšne tožbe.
Uradno stališče Republike Slovenije, potrjeno v Državnem zboru, je do mehanizma ICS odklonilno, resne zadržke pa je izrazilo tudi Evropsko sodniško združenje, saj je mehanizem verjetno neskladen s pravom EU, hkrati pa je nepotreben, saj pravni sistem zagotavlja zadostno varnost za investitorje.
Komisija še vedno vztraja, da je trgovinsko-investicijska politika v njenih rokah in je s pravnega vidika sporazum CETA v pristojnosti Evropske unije, ne držav članic, vendar je odkrito priznala, da se je tako odločila iz političnih razlogov oziroma pritiska s strani držav članic. Kot je pred dnevi dejal nemški minister Sigmar Gabriel, bi postopek brez ratifikacij v nacionalnih parlamentih verjetno tako razburil ljudi, da bi bil močno ogrožen sprejem sporazuma TTIP z Združenimi državami Amerike.
Evropska komisija pričakuje, da bo sporazum sklenjen že oktobra, po vrhu EU-Kanada. To je popolnoma nesprejemljiva časovnica, ki še bolj jasno pokaže, da so ratifikacije v nacionalnih parlamentih zgolj kozmetične potrditve. V tako kratkem času je nemogoče sprejeti tehtne odločitve, ki bi temeljite na študijah in detajlnem poznavanju vsebine.
V Združeni levici pričakujemo, da bo Vlada ravnala v skladu s sprejetimi stališči Republike Slovenije in bo aktivno pristopila k zamrzniti sprejemanja sporazuma CETA, kot smo predlagali v Priporočilu glede tajnih trgovinsko-investicijskih sporazumov. Prav tako od koalicije pričakujemo, da bo glasovala proti sporazumu CETA, saj vsebuje določbe, ki jim sami nasprotujejo.
Koristi od sporazumov CETA in TTIP bodo imel zgolj korporacije, veliko škodo pa bosta povzročila prebivalcem iz obeh strani Atlantika. Negativno bosta vplivala na prehranske, delavske, socialne in druge standarde ter močno okrnila demokratično suverenost ter možnost odločanja. Zato se morajo o njih na referendumu izreči vsi državljani.
Danes je potrebno ustaviti CETO, da lahko jutri ustavimo TTIP.