Trije odbori državnega zbora bodo danes na predlog NSi obravnavali »demografsko problematiko« v Sloveniji. S politično pragmatičnega stališča je namen predlagateljev očitno promocija neoliberalnih ukrepov na področju pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ter zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Taktika predlagateljev je preprosta: vsi naj bi se strinjali, da so reforme potrebne, vlada pa jih ne izvede. V resnici je na mizi več predlogov, pri čemer NSi zagovarja tiste, ki so v interesu komercialnih zavarovalnic. To je posebej očitno pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, kjer državljani pričakujejo njegovo ukinitev in nadomestitev s solidarno javno dajatvijo, NSi pa zagovarja njegovo razširitev, tako da bi komercialne zavarovalnice izvajale tudi obvezno zavarovanje.
Z idejnopolitičnega stališča pa je treba povedati naslednje. Delež vzdrževanega prebivalstva se viša, kar je civilizacijski dosežek. Tudi čez nekaj desetletij ne bo bistveno višji kot je bil na začetku stoletja, le da so takrat večino vzdrževanega prebivalstva sestavljali otroci in mladina. Staranje prebivalstva ni nerešljiva naravna katastrofa, ampak specifično kapitalistični problem. Sistem, v katerem se investira na podlagi profitnega motiva, ne pa na podlagi dejanskih potreb, in kjer različno razvite države med seboj ne sodelujejo, ampak si konkurirajo, vedno slabše poskrbi za stare, brezposelne in odrinjene. Zato ni čudno, da se problem skrbi za vzdrževano populacijo ne zmanjšuje, čeprav stalno narašča produktivnost, ampak se, nasprotno, povečuje. – Reši ga lahko le radikalna sprememba sistema.
Kar zadeva obsedenost desnice z domnevno nizko rodnostjo, je treba povedati naslednje. Rodnost ni sama sebi namen, še najmanj pa so lahko otroci sredstvo za doseganje »fiskalne vzdržnosti« v prihodnje. Poleg tega je rodnost objektiven družbeni pojav, na katerega najbolj vpliva splošna raven razvitosti. Ko je dosežena srednja raven industrijske razvitosti, začne upadati. Šele nad določenim pragom se spet nekoliko poveča, vendar je daleč od predmodernih stopenj. Aktivna družinska politika – subvencioniranje družin z veliko otroki – na to nima bistvenega vpliva. Potrebna je zato, da vsem (otrokom) zagotovimo blaginjo, ne pa za to, da bi bilo otrok več.
Zanimivo je, da ravno tisti, ki najbolj opozarjajo na »problem« staranja prebivalstva, najbolj trdovratno zavračajo »rešitev«, ki je na dlani: priseljevanje. Kot je pred kratkim zapisal ekonomist dr. Kovač: Slovenija je bila do konca 80. let imigrantska družba. Po letu 1991 je zaradi izbrisa in neprijaznega sprejema bosanskih beguncev (pozneje pa tudi t.t. »ilegalcev«) ta potencial v veliki meri zapravila. To se je potrdilo tudi v ravnanju aktualne vlade. Njena notranja ministrica je 10. novembra izjavila: »Slovenija si ne more privoščiti politike odprtih vrat, tudi demografskih potreb da za to nima.« – Spomnite se na to, ko boste pripravljali novo pokojninsko reformo!
